Dvočlensko poimenovanje: Razlika med redakcijama

'''Dvóčlénsko poimenovánje''' (s tujko '''binarna nomenklatura''') je v [[biologija|biologiji]] [[standard]]ni dogovor za poimenovanje [[vrsta (biologija)|vrst]]. Kakor nakazuje [[beseda]] »dvočlenski«, se znanstveno ime tvori s kombinacijo dveh [[izraz]]ov: rodovnega imena [[rod (biologija)|roda]] in okrasnegavrstnega pridevnika,pridevka oziroma označevalca vrste. Čeprav se včasih podrobnosti razlikujejo, so pri rabi vsesplošno privzeli določene vidike.

Prvi del imena (rodovno ime) vedno pišemo z [[velika začetnica|veliko]], drugi (vrstni pridevek) pa z [[mala začetnica|malo začetnico]], tudi če izhaja iz [[lastno ime|lastnega imena]]. Na primer ''Canis lupus'' ali ''Anthus hodgsoni''. Od preostalega [[besedilo|besedila]] ga ločimo z ležečimi črkami. Na primer ''Homo sapiens''. Pri ročni pisavi se <u>podčrta</u>. Pisanje specifičnegavrstnega imenapridevka z malo je sodobni dogovor. [[Carl von Linné|Von Linné]] je pisal označevalec vrste vedno z veliko. Do zgodnjega [[20. stoletje|20. stoletja]] je bilo v navadi pisanje označevalca vrste, če je izhajalo iz lastnega imena.

Označevalec vrste (vrstni pridevek) mora biti [[pridevnik]], ki loči vrsto od roda. Rodovno ime in označevalec vrste sta po navadi izpeljana iz [[latinščina|latinščine]], čeprav to v splošnem ne velja. [[Ime]]na včasih izhajajo iz stare grščine ali iz krajevnih jezikov, oziroma iz imena znanstvenika, ki je prvi odkril vrsto. Vendar so vedno latinizirana.