|
'''Ion''' je eno ali mnogoatomni električno [[nabiti delec]], ki nastane, če se [[atom]]u, [[molekula|molekuli]] ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več [[elektron]]ov. Je [[električni naboj|električno nabiti]] atom ali molekula. Razlog za nabitost je razlika v številu [[proton]]ov in elektronov. Če je elektronov manj kot protonov, je naboj pozitiven ([[kation]]), v primeru, da je protonov manj kot elektronov, pa je negativen ([[anion]]). Če [[kapljevina]] vsebuje ione, se imenuje [[elektrolit]] in prevaja [[električni tok]]. Zgled dobro znane ionizacije plina je [[Strela|električna strela]].
Ko [[snov]]i reagirajo med seboj, imajo njihovi atomi težnjo sprejemanja, oddajanja ali delitve elektronov, da bi pridobili stabilno (polno) zunanjo [[elektronska lupina|lupino]]. Pri tem nastane med temi atomi neke vrste privlačnost ali vez. Trije glavni tipi vezi so [[ionska vez]], [[kovalentna vez]] in [[kovinska vez]], obstajajo pa še medmolekulske vezi in vodikove vezi.
Kationi so ioni s pozitivnim nabojem. Nastanejo tako, da atom odda enega ali več elektronov in postane pozitivno nabit ion. Elektrone oddajajo elementi I, II, III skupine periodnega sistema. Njihovi atomi imajo enega, dva ali tri elektrone na zunanji lupini, zato lažje oddajo te elektrone, kot bi jih sprejeli.
Anioni so ioni z negativnim nabojem. Nastanejo tako, da atom sprejme elektrone. K tvorbi anionov so nagnjeni elementi V, VI in VII skupine, oziroma nekovine.Njihovi atomi imajo pet, šest ali sedem elektronov na zunanji lupini, zato lažje sprejemajo elektrone, kot jih oddajajo.
[[Ionizacija]] je prehod atoma v ion. Do nje pride, če atomi oddajajo ali sprejemajo elektrone ali, če spojina razpade na ione (npr. natrijev klorid v raztopini).
Ionska vez nastane med kovinami (elektropozitiven element) in nekovinami (elektronegativen element). Stabilna elektronska konfiguracija nastane tako, da kovina odda zunanje elektrone nekovini.
Zgled: nastanek ionske vezi med natrijem in klorom.
Atom natrija ima 1e- na zunanji lupini, atom klora pa 7e-.
Ko natrij reagira, odda svoj zunanji elektron klorovemu atomu.
Nastaneta natrijev in kloridni ion s polnimi zunanjimi lupinami.
Število sprejetih elektronov je vedno eneko številu oddanih elektronov.
== Glej tudi ==
| 