Šolsko vojaško letalo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:
'''Šolsko vojaško letalo''' je vrsta [[vojaška letala|vojaškega letala]], katerega glavni namen je usposobiti bodoče pilote sodobnih, reaktivnih letal.
Vrstica 6:
== Šolanje ==
===Faze===
Glede na stroške usposabljanja vojaških pilotov zračnih sil se usposabljanje izvaja v fazah, da odpravijo neprimerne kandidate. Stroški za tiste zračne sile, ki ne sledijo postopnemu režimu usposabljanja, niso le denarni, ampak tudi življenjski. Na primer: Indijske zračne sile, so dolga leta delovalo brez ustreznega letala za napredno usposabljanje, kar je vodilo do visoke stopnje žrtev, saj so piloti prešli na visokozmogljiva letala [[MiG-21]] brez ustrezne ocene svoje sposobnosti za nadzvočno let.
Obstajata dve glavni področji za poučevanje, usposabljanje za letenje in operativno usposabljanje. Pri usposabljanju za letenje si kandidat prizadeva razviti svoje letalske sposobnosti. V operativnem usposabljanju se kandidat nauči uporabljati svoje letalske sposobnosti s simuliranimi tehnikami boja, napada in lovca.
Sledi kategorija propelerskih dvosedih letal v tandemu in z uvlačljivim podvozjem. Latalo pa ima moč do 300KW. Izjemi sta ruski Su-32 in jak-52, ki po zmogljivostmi prej sodita v vrhunske akrobatske tekme in ne za odpravljanje napak pilotov, ki se privajajo na hitrost in odzivnost. ▼
===Faza: Ab initio ===
[[Slika:T-51 USAF Academy.jpg|thumb|[[Cessna 150|T-51A]] USAF Cessna 150 v letalski akademiji]]
Običajno se sodobni vojaški piloti naučijo začetnih spretnosti letenja v lahkem letalu, ki se ne razlikuje preveč od civilnega letala za usposabljanje, tipično gre za enomotorna dvosedežna letala z fiksnim podvozjem tipa tricikel. V tej fazi se kandidati pregledajo glede duševnih in fizičnih lastnosti. Letala, ki se uporabljajo v ta namen: Cessna 150, Zlin 242L, Utva75, Diamond DA20 Eclipse.
Na koncu te faze se oceni kandidate, ki preidejo v celoten program usposabljanja pilotov. Tistim, ki so ocenjeni kot neprimerni za pilotsko komisijo, vendar kažejo druge lastnosti, se lahko ponudi možnost, da se kvalificirajo kot navigatorji in častniki za orožje.
===Faza: Osnovno usposabljanje===
[[Slika:SF260 Libya (cropped).jpg|thumb|[[SIAI-Marchetti SF.260]] osnovni trenažer z uvlačljivim podvozjem]]
Po Ab initio fazi kandidat napreduje do osnovnega trenažerja. Ta letala so civilna ali vojaška letala za osnovno usposabljanje.
Danes Akademija USAF uporablja lahka letala kot je [[Cirrus SR20]] (označeno T-53A), za osnovno usposabljanje kadetov.
▲Sledi kategorija propelerskih dvosedih letal v tandemu in z uvlačljivim podvozjem. Latalo pa ima moč do 300KW. Izjemi sta ruski Su-32 in jak-52, ki po zmogljivostmi prej sodita v vrhunske akrobatske tekme in ne za odpravljanje napak pilotov, ki se privajajo na hitrost in odzivnost.
Turbopropelerski trenažerji lahko posnemajo lastnosti upravljanja z reaktivnimi letali in imajo zadostne zmogljivosti za oceno kandidatovih tehničnih sposobnosti pri krmiljenju letala, hitrosti reakcije in sposobnosti predvidevanja dogodkov. To so običajno trenažerji, kot sta [[Pilatus PC-9]] in [[Embraer EMB 312 Tucano|Embraer Tucano]].
Pred razpoložljivostjo turbopropelerskih letal je bilo osnovno usposabljanje izvedeno z reaktivnimi letali: [[BAC Jet Provost]], [[T-37 Tweet]] in [[Fouga Magister]].
Tistim kandidatom, ki niso primerni za nadaljevanje usposabljanja za pilote hitrih reaktivnih letal, se lahko usposobijo za letenje z večmotornimi letali.
===Več motorna letala===
[[File:Piper PA-34-220T Seneca V YU-VGI RV i PVO VS.jpg|thumb|[[Piper PA-34 Seneca|PA34 Seneca]] - več motorno letalo]]
Tisti piloti, ki se usposabljajo za letenje s transportnimi, tankerji in drugimi večmotornimi letali, začnejo z majhnimi večmotornimi letali, kot so Piper Seneca, Beechcraft Baron ali kasnejša različica T-44A Pegasus [[Beechcraft King Air]]. Ko to obvladajo, lahko začnejo leteti na desnem sedežu operativnega tipa. Nekatere zračne sile bodo skušale uporabiti omejeno število večmotornih letal, pri čemer bodo derivati osnovnega letala zapolnjevali različne vloge, tako da se lahko pilot, usposobljen za enega od njegovih tipov, zlahka spremeni v druge v isti družini. Na primer, [[Boeing 707]] je bilo priljubljeno letalo za predelavo v tanker, transport in [[ELINT]] različice s strani številnih letalskih sil.
===Napredni trenažerji===
[[File:Czech Air Force Aero L-159A ALCA Lofting-1.jpg|thumb|left|[[Aero L-159 Alca|L-159 Alca]] napredni trenažer]]
Tisti, ki napredujejo v usposabljanje za hitro letenje reaktivnih letal, bodo nato napredovali do naprednega trenerja, ki je običajno sposoben visokih podzvočnih hitrosti, visokoenergijskih manevrov in opremljen s sistemi, ki simulirajo sodobno orožje in nadzor.
Examples of such jet trainer aircraft include the supersonic [[Northrop T-38 Talon]], the [[BAE Hawk]], the [[Dassault/Dornier Alpha Jet]], the [[Aero L-39]] and the [[Yakovlev Yak-130]].
Učinkovita bojna letala so zdaj funkcija elektronike toliko, kot če ne več kot akrobatska sposobnost ali hitrost letala. Na tej stopnji se pilot začne učiti upravljanja radarskih sistemov in elektronike. Sodobni napredni trenažerji imajo programabilne večfunkcijske zaslone, ki jih je mogoče programirati za simulacijo različnih elektronskih sistemov in scenarijev. Večina naprednih trenažerjev nima lastnih radarskih sistemov, vendar je mogoče vgrajene sisteme programirati tako, da simulirajo radarske stike. Z [[datalink]]s in [[GPS]] je mogoče ustvariti [[virtualni radar]] sisteme s podobno opremljenimi zrakoplovi, ki drug drugemu posredujejo svoje položaje v realnem času, in računalniki na krovu, ki ustvarjajo ''[[radarski zaslon]] '' na podlagi teh informacij.
Namen programabilnih zaslonov je pospešiti usposabljanje pilotov s čim bolj repliciranjem sistemov, ki jih bo pilot našel v delujočem letalu.
Naslednji razred pa predstavljajo letala s turbinskim pogonom. Te so po navadi vstavljeni v letala, ki so že delovali kot propelrska letala. Te letala niso več namenjena začetnim pilotom.
Vrstica 14 ⟶ 48:
Naslednja kategorija je že kar precej izpopolnjenih turbopropelerkih letal. Te letala se uporabljajo tudi kot lahki jurišniki. Sem sodi tudi pilatus PC-9, ki pa slovenski vojski služi kot jurišnik. Seveda je letalo prilagojeno svojim nalogam in ga najdemo pod oznako hudournik.
===Osnovna reaktivna letala===
[[File:US Navy 050803-N-0295M-148 An F-A-18B Hornet, assigned to the U.S. Naval Test Pilot School, folds-up its landing gear after taking off for a training flight from Naval Air Station Patuxent River, Md.jpg|thumb|[[McDonnell Douglas F/A-18|F/A-18B Hornet]] nadzvočni trenažer]]
[[File:US Navy 050624-N-4308O-003 A T-45A Goshawk trainer aircraft assigned to Training Air Wing One approaches the flight deck aboard the Nimitz-class aircraft carrier USS Harry S. Truman (CVN 75).jpg|thumb|[[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]] trenažer za letalonosilke]]
[[File:T-38 Talon over Edwards AFB.jpg|thumb|[[Northrop T-38 Talon|Northrop T-38]] nadzvočni trenažer]]
Naslednja dva razreda sta rezervirana za reaktivna letala. Prvi razred sestavljajo letala z enim reaktivnim motorjem. Drugo skupino pa letala z dvema reaktivnima motorjema. Te letala se pinavadi ne razlikujejo od pravih letal reaktivnih letal. Po navadi so bojni izvedenki dodan le še en sedež za inštuktorja. Vendar so pa tudi izjeme. Najsodobnejši model iz skupine reaktivnih šolskih letal pa je letalod od EADS(DASA) mako, ki je namenjen državam, ki uporabljajo Eurofighter typhoon.
===Bojno reaktivna letala===
Večina vojaških letal za zemeljski napad in prestreznikov ima dvosedežno trenažno različico. To so bojno sposobna operativna pretvorbena letala za usposabljanje na delovnem mestu za pilote, ki so diplomirali na tej ravni, in so običajno na voljo z malo preoblikovanja v izrednih razmerah v izvidniško ali bojno vlogo. Večina operativnih letal za pretvorbo ohrani polno funkcionalnost operativne različice z rahlimi poslabšanji zmogljivosti zaradi povečane teže in upora ter morda zmanjšanega dosega zaradi zmanjšane notranje obremenitve goriva.
V nekaterih dvosedežnih lovskih letalih, kot je Tornado, je mogoče letalo operativne pretvorbene enote (OCU) ustvariti z podvajanjem kontrol letenja v zadnji kabini. Pri navadnem enosedežnem letalu je mogoče zgraditi drugo pilotsko kabino za prvotno pilotsko kabino (npr. različica TA-4S za A-4SU Super Skyhawk) ali pa se pilotska kabina razširi, da se inštruktor namesti na drugi sedež za pilotom. Ko bodo piloti usposobljeni za letenje z določeno vrsto letala, bodo piloti nadaljevali z rednimi vajami usposabljanja, da ohranijo kvalifikacije na tem letalu in izboljšajo svoje veščine, na primer vaje Rdeče zastave ZDA. Napotitev majhnih letal skupaj s podpornim osebjem in opremo na vaje, ki jih izvajajo drugi narodi, se lahko uporabi za razvoj bojnih veščin, za razvoj teh veščin pa se lahko uporabijo tudi tekmovanja med službami in enotami v bombardiranju in streljanju med enotami.
Dvosedežno letalo lahko samo po sebi postane osnova operativnega letala, drugi sedež pa se uporablja za ustvarjanje orožnega častnika ali navigatorske postaje v letalu s prvotno samo pilotom, na primer F-15E Strike Eagle je razvoj F -15D, ki je dvosedežna različica za usposabljanje F-15 Eagle.
V nekaterih zračnih silah, ki imajo mešanico visoko in nizko zmogljivih letal, je pilote mogoče najprej dodeliti letalom z nižjo stopnjo zmogljivosti, nato pa preiti na najzahtevnejša letala. Na primer, v italijanskih zračnih silah lahko pilot začne svojo službeno kariero na jurišnem letalu AMX in ko njihove izkušnje rastejo, napredujejo do bolj sposobnih letal, kot je Tornado IDS. Druge zračne sile, kot je Kanada, tega ne počnejo in letalom, kot je CF-18 Hornet, dodelijo pilote prve turneje.
===Navigacijski trenažerji===
Manjšina vojaških letal za usposabljanje, kot je [[Beechcraft 18]], [[Vickers Varsity]], [[British Aerospace BAe 125|Hawker Siddeley Dominie]] in [[Boeing T-43]] so bili razviti iz transporterjev za usposabljanje navigatorjev in drugih operaterjevna krovu kot so časniki za orožje iz. tradicionalno bombardirji v letalstvu. Ker se ti navigacijski pripravniki običajno učijo navigacije z uporabo instrumentov, lahko sedijo na konzolah v kabini letala in ne potrebujejo neposrednega pogleda nad pokrajino, nad katero letalo leti. Operaterji zračnega orožja ali sistemov, povezanih z radarji, so lahko podobno usposobljeni, bodisi v letalih za usposabljanje bodisi v operativnem letalu med učnimi leti.
==Zgodovina==
[[File:AT-6C Texans in flight 1943 (cropped).jpg|thumb|The [[North American Harvard]], and T-6 Texan were among the most widely used trainers built]]
[[File:T-28B VT-2 over NAS Whiting Field c1973.jpeg|thumb|left|North American [[North American T-28 Trojan|T-28B Trojan]] US Navy Trainer]]
[[File:Beech Expeditor 3NM ‘185 - United States Marine Corps - Marines - El Toro - 7185’ (N7185) (50656999242).jpg|thumb|left|[[Beechcraft Model 18|Beechcraft 18]] Multi-Engine Trainer]]
[[File:T-34C-1.jpg|thumb|[[Beechcraft T-34 Mentor]] Trainer]]
[[File:T-33A of 5021st TOS in flight over Alaska 1984.JPEG|thumb|left|[[Lockheed T-33]] Jet Trainer]]
[[File:N.A. T-39D 150984 VT-86 Pensacola 04.08.75 edited-3.jpg|thumb|North American [[T-39 Sabreliner]]]]
[[File:US Navy 040303 VT-9 (Buckeye).jpg|thumb|North American [[North American T-2 Buckeye|T-2 Buckeye]]]]
Zgodnji trenerji so bili pogosto športna letala ali zastarela bojna letala. Francozi so uporabljali diplomirani sistem, v katerem se je pilot učil na vse bolj sposobnih letalih, začenši z letali, ki so bila spremenjena, da jim preprečijo letenje - imenovani "rouleurs" ali pingvini.
Piloti, ki so obvladali zemeljsko oskrbo, so nato prešli na dvosedeže z nižjimi motorji, preden bi končali na zastarelih lovcih. Izkazalo se je, da je dobava zastarelih letal neustrezna in začela se je proizvodnja [[Caudron G.III]], [[Nieuport 83]] in drugih tipov posebej za usposabljanje.
V Združenem kraljestvu je bil uporabljen drugačen sistem usposabljanja, čeprav se je tudi on začel z zastarelimi letali, preden sta [[Avro 504]] in [[Airco DH.6]] postala primarna trenažerna, dopolnjevana do konca prvega sveta Vojna z zastarelimi bojnimi letali za napredno usposabljanje. Za usposabljanje številnih potencialnih letalcev, ki prihajajo iz Kanade in ZDA, je bil ustanovljen [[Royal Flying Corps Canada]], ki je upravljal [[Curtiss JN-4]] (Can) trenerje, dokler Združene države niso začele svoj program usposabljanja z uporabo Curtiss JN-4 in [[Standard J-1]]s. V Nemčiji so za namene usposabljanja izdelovali različna zastarela dva sedeža, med katerimi je najštevilčnejši [[Albatros C.III]].
Med svetovnima vojnama so namensko izdelani trenažerji, ki so pokrivali različne specialnosti, v veliki meri nadomestili zastarele vrste v zahodnih oboroženih silah, vključno z letali, posebej za bombardiranje ter strelsko in navigacijsko usposabljanje. Ko se je Nemčija v tridesetih letih prejšnjega stoletja začela preoboroževati, so bila mnoga prvotna letala zasnovana z dvojno vlogo, tako da so jih, ko so zastarela v svoji bojni vlogi, uporabljali kot trenažerska letala. Do druge svetovne vojne pa so njihove potrebe presegle tisto, kar je bilo mogoče prihraniti pri proizvodnji, in čeprav so uporabljali številne namensko izdelane zasnove, kot je [[Bücker Bü 131]], so se v veliki meri zanašali na ujeta letala in zastarele bojne tipe.
Oborožene sile Združenih držav so standardizirale tri vrste – primarni trenažer, od katerih je najbolj znan [[Stearman PT-13]]/PT-17, osnovni trenažer, kot je [[Vultee BT-13]], in napreden trenažer, kot je dobro znani [[North American AT-6]] Texan, ki bi se tudi na široko izvažal v [[države Commonwealtha]] kot Harvard. Poleg tega je bila proizvodnja različnih bojnih tipov preusmerjena v usposabljanje, čeprav so bili vloženi precejšnji napori, da bi pokrili vse možne vrste usposabljanja z namensko izdelanimi tipi.
Britanci so organizirali [[Načrt letalskega usposabljanja British Commonwealtha]], ki je prestavil večino usposabljanja letalskih posadk stran od aktivnih vojnih območij v Kanado in drugod, kjer so piloti začeli na [[De Havilland Tiger Moth]] osnovne trenerje pred nadaljevanjem na severnoameriškem Harvardu za napredno usposabljanje, [[Avro Anson]], [[Airspeed Oxford]] in [[Bristol Bolingbroke]] za usposabljanje z več motorji in bombardiranje. Zastarele vrste, kot sta [[Fairey Battle]] in [[Westland Lysander]], so bile uporabljene za vleko cilja, medtem ko so bile druge vrste, kot je [[North American Yale]], uporabljene za usposabljanje brezžičnih operaterjev (radija). Po vojni so Združene države upravljale [[Beechcraft T-34 Mentor]] za osnovno usposabljanje za letenje, medtem ko je Združeno kraljestvo upravljalo [[De Havilland Chipmunk]]. [[Severnoameriški T-28 Trojan]] je nadomestil T-6 v ameriški službi, medtem ko je [[Percival Provost]] opravljal podobno vlogo pri RAF.
== Glej tudi ==
| |||