Mateja Gaber: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pp ref
Vrstica 8:
Osnovno šolo in gimnazijo je končala v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je študirala nemški in slovenski jezik ter književnost in si pridobila strokovni naziv profesorica nemščine in slovenščine. Leta 1999 je magistrirala pri Antonu Janku s področja srednjeveške nemške književnosti (Heinrich von Veldeke: ''Eneît. Književni liki v odnosu do gote in êre''), leta 2014 pa doktorirala z disertacijo ''Podoba [[Walther von der Vogelweide|Waltherja von der Vogelweideja]] v fiktivnih biografijah od 19. do 21. stoletja''. Po diplomi se je najprej zaposlila na [[Gimnazija Bežigrad|Gimnaziji Bežigrad]] v Ljubljani, kjer je poučevala nemški jezik v nacionalnem programu in v programu mednarodne mature.
 
Od leta 1998 je zaposlena na [[Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko]] kot [[lektorica]].<ref>{{Navedi splet|title=lekt. dr. Mateja Gaber|url=https://germanistika.si/sl/osebje/pedagoski-delavci/19-mateja-gaber|website=germanistika.si|accessdate=2021-11-18}}</ref>. Poučuje [[nemščina|nemščino]] kot jezik stroke na [[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo|Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo]] ter [[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za umetnostno zgodovino]]. Od leta 2017 je predsednica [[Akademski zbor|Akademskega zbora Filozofske fakultete]], od leta 2020 pa vodja galerije ''Peti štuk''.<ref>{{Navedi splet|title=Galerija "Peti štuk" {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/galerija-peti-stuk|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2021-11-18}}</ref> Poročena je s pediatrom Branetom Gabrom, s katerim imata tri hčerke: Hano, Valesko in Eleno. V prostem času igra golf.<ref>{{Navedi splet|title=Tekmovanja – GK Smlednik|url=http://gksmlednik.si/tekmovanja.html|website=gksmlednik.si|accessdate=2021-11-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Blejsko igrišče v znamenju zmajev|url=https://www.24ur.com/novice/blejsko-igrisce-v-znamenju-zmajev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-18}}</ref> in je ljubiteljica umetnosti in vsega lepega.<ref>{{Navedi splet|title=BADEHAUS GABER|url=https://newedgemagazine.com/index.php/badehaus-gaber/|website=newedgemagazine.com|accessdate=2021-11-18|language=en-US}}</ref>
 
=== Projekti ===
Leta 2019 je ob 100. obletnici [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] ter 100. obletnici ustanovitve [[Bauhaus (šola oblikovanja)|šole oblikovanja Bauhaus]] koordinirala intermedijski in interdisciplinarni projekt Triadni balet ,<ref>https{{Navedi splet|title=Triadni balet|url=http://koridor-ku.si/oder/recenzija-oder/triadni-balet/|website=Koridor – križišča umetnosti|date=2019-10-11|accessdate=2021-11-18|language=sl-SI}}</ref>, ki je bil zasnovan kot hommage ikoničnemu [[Oskar Schlemmer|Schlemmerjevemu]] Triadnemu baletu ter Bauhausu. Projekt je obsegal predstavo Triadni balet <ref>{{Navedi splet|title=Triadni balet|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/triadni-balet|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-11-18|language=sl}}</ref>, <ref>{{Navedi splet|title=Vabilo na novinarsko konferenco projekta Triadni balet - O-STA|url=https://o-sta.si/25319/vabilo-na-novinarsko-konferenco-projekta-triadni-balet|website=o-sta.si|accessdate=2021-11-18}}</ref>, simpozij o Bauhausu ter znanstveno monografijo ''Bauhaus - Baumensch: Človek. Umetnost. Tehnologija.''<ref>{{Navedi splet|title=100 let Bauhausa|url=https://ars.rtvslo.si/2019/05/glasovi-svetov-176/|website=ARS|accessdate=2021-11-18|last=Martina Tita Mayer|last2=|last3=}}</ref>
 
V okviru projekta Evropska noč raziskovalcev: Humanistika, to si ti! <ref>https://noc-raziskovalcev.ff.uni-lj.si</ref> je leta 2020 v sodelovanju [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] in [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehnične fakultete]] bila idejni in organizacijski vodja velikega projekta ''Fenomen [[Coco Chanel|Chanel]],'' <ref name=":0">{{Navedi splet|title=ELLE podkast {{!}} Mateja Gaber: Za Gabrielle Chanel je delala tudi slovenska šivilja|url=https://elle.metropolitan.si/podkast/elle-podkast-mateja-gaber-za-gabrielle-chanel-je-delala-tudi-slovenska-sivilja/|website=Elle.si|accessdate=2021-11-18|language=en}}</ref>, ki je z znanstvenim simpozijem ,<ref>{{Navedi splet|title=Simpozij Fenomen Chanel {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/video/simpozij-fenomen-chanel</ref>, izdajo monografije <ref>https://e-knjige|website=www.ff.uni-lj.si/znanstvena|accessdate=2021-zalozba/catalog/book/23111-18}}</ref> izdajo monografije ter modno revijo <ref>{{Citat|title=Fenomen Chanel: Mala črna obleka|url=https://www.youtube.com/watch?v=-TjuKBOXyek|accessdate=2021-11-18|language=sl-SI}}</ref> obeležil dva historična dogodka v svetu mode: 100. obletnico ikoničnega parfuma Chanel N°5 ter nastanek male črne obleke.
 
=== Leposlovje ===
Leta 2021 je izdala svoje prvo leposlovno delo, literarizirano [[avtobiografija|avtobiografijo]] ''Svet, kot iz škatlice vzet.'' <ref>{{Navedi splet|title=Izdelki|url=https://www.volosov-hram.si/knjizniprogram/|website=Volosov Hram|accessdate=2021-11-18|language=sl-SI}}</ref> Kot piše [[Milena Mileva Blažić]] v spremni besedi, gre za primarno večnaslovniško delo, ki vključuje poleg avtobiografije in značilnosti Bildungsromana oz. [[razvojni roman|razvojnega romana]] tudi drobce [[pustolovski roman|pustolovskega romana]] in [[ljubezenski roman|ljubezenskega romana]], obenem pa za družinsko oziroma rodoslovno pripoved ter [[kronika|kroniko]] osemdesetih let.<ref>Blažić 2021: 154</ref> "Pripovedovalka to deželo ljubi, to se vidi iz vsake zapisane besede, zraven jo spremljajo še sijajen spomin, nezgrešljiva prekmurska mehkoba in več kot očitna pripovedna veščina," je zapisal [[Matjaž Kmecl]] na zavihu.
== Priznanja ==
* 2009: Priznanje ŠSFF za nadpovprečno uspešno pedagoško delo <ref>{{Navedi splet|title=Delo študentskega sveta|url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2840/|website=www.uni-lj.si|accessdate=2021-11-18|language=sl|first=Univerza v|last=Ljubljani}}</ref>
* 2018: Priznanje ŠSFF za nadpovprečno uspešno pedagoško delo
* 2019: Priznanje Filozofske fakultete za enkraten dogodek: scenarij in izvedba slavnostne akademije ob 100. obletnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani<ref>{{Navedi splet|title=Priznanja FF {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/medijsko-sredisce-ff/priznanja-ff|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2021-11-18}}</ref>
 
== Navedki ==
*''»Bila je zelo kompleksna osebnost. In mislim, da ne smemo toliko gledati, kakšna je bila in kaj vse je počela, ampak kaj se je zaradi tega zgodilo. In za ženske se je zgodilo veliko.«'' Mateja Gaber, 2020, o Coco Chanel<ref>https name=":0" //elle.metropolitan.si/podkast/elle-podkast-mateja-gaber-za-gabrielle-chanel-je-delala-tudi-slovenska-sivilja/</ref>
* ''»Sobota, kot jo imam v spominu, se počasi, a vztrajno oddaljuje. A bolj ko mi polzi iz rok, z večjo hitrostjo in nekontrolirano kot brzice vrejo iz najbolj nedostopnih predelov spomini, ki oživljajo tisti neponovljivi del otroštva, ki ga ni več.«'' Mateja Gaber, 2021, o Murski Soboti, v ''Svet, kot iz škatlice vzet'', str. 131.