Svetozar Ilešič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m NPOV, drugi drobni popravki AWB |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Svetozar Ilešič''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], * [[8. junij]] [[1907]], [[Ljubljana]], † [[4. februar]] [[1985]], Ljubljana.
Bil je drugi upravnik [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta SAZU]] ter predstojnik [[Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani]], pa tudi član več domačih in tujih univerz. Poleg pomembnih znanstvenih del je tudi avtor šolskih geografskih učbenikov. Zagovarjal je enotno, kompleksno [[geografija|geografijo]]. Njegova sinova sta Mirko in Marko Ilešič.
== Življenje in delo ==
Svetozar Ilešič je leta 1930 diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] iz geografije in [[zgodovina|zgodovine]]. Doktorat z naslovom ''Kmetska naselja na Gorenjskem'' je uspešno zagovarjal tri leta kasneje. Takoj po disertaciji je postal asistent Antona Melika, ki ga je v letih 1936/37 poslal na študijsko izpopolnjevanje v Francijo. Leta 1940 je postal [[docent]], [[izredni profesor]] 1947 in 1950 [[redni profesor]]. Med letoma 1950-52 je bil prorektor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], v bližnjih obdobjih pa tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematične fakultete]],1960–63 pa prvi predstojnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani za [[Anton Melik|Antonom Melikom]], ki ga je po negovi smrti nasledil tudi kot upravnik (1967–81) tedanjega [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta]] [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti (]]1976 je bil ta imenovan po Meliku), nato pa je bil do 1983 še predsednik njegovega znanstvenega sveta. [[SAZU]] ga je leta 1967 sprejela za svojega dopisnega člana, za rednega pa tri leta kasneje (1970). Postal je tudi zunanji član [[Poljska akademija znanosti|Poljske akademije znanosti]] (PAN, 1980). 1973-76 je vodil še Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni ter ustanovil Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU
Ilešičevo znanstveno raziskovanje je bilo pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] usmerjeno zlasti v [[družbena geografija|družbeno geografijo]] [[Slovenija|Slovenije]], po njej pa v [[zgodovinska geografija|zgodovinsko geografijo]] agrarnih pokrajin v Sloveniji, ki je bistveno pomagala pri uveljavitvi [[geografija v Sloveniji|slovenske geografije]] na svetovni ravni z njegovim delom ''Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem'' (prevedeno v nemščino 1959). Preučeval je tudi [[fizična geografija|fizičnogeografska]] vprašanja in metodologijo ter teorijo sodobne geografske znanosti. Ravno tako je pomembna njegova regionalizacijska shema (po funkcijskem načelu) za Slovenijo in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] ter pedagoška geografska literatura. Njegova predavanja so potekala na mnogih univerzah doma in v tujini. Mdr. je bil predsednik [[Geografsko društvo Slovenije|Geografskega društva Slovenije]],1961–67 član Komisije za metode ekonomske regionalizacije pri Mednarodni geografski zvezi, kasneje tudi predsednik jugoslovanskega zveznega komiteja za geografijo (1968–72). Bil je urednik [[Geografski vestnik|Geografskega vestnika]] (1959–72 glavni urednik), [[Geografski zbornik|Geografskega zbornika]] in Krasoslovnega zbornika.
Vrstica 14 ⟶ 12:
V enem največjih in najpomembnejših sodobnih slovenskih geografskih del ''Slovenija, pokrajine in ljudje'' (Ljubljana 1996) na 735 straneh je viden Ilešičev vpliv in vpliv njegovih pogledov na regionalizacijo Slovenije, kot si jo je zamislil v prispevku ''Redakcijska zasnova in struktura predvidene regionalnogeografske monografije Slovenije'' (''Geografski vestnik'' LIII, 1981). Skladno z njegovimi načeli o enotnosti geografije so tudi njegove regionalno geografske objave oz. monografije.
Za svojo znanstveno dejavnost je bil nagrajen med drugim s [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] leta 1952, s [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] leta 1977 in 1979 z [[nagrada AVNOJ|nagrado AVNOJ]]. Po upokojitvi leta 1975 je bil med prvimi razglašen za zaslužnega profesorja ljubljanske, 1982 pa še za častnega doktorja [[Univerza v Mariboru|mariborske univerze]].
'''DELA:''' ''Gospodarska in politična geografija sveta'' (1947, 1966-7.izd.); študija ''Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem'' (1950); ''Gospodarska geografija sveta I: Amerika'' (1952); ''II: Afrika, Južna Azija, Avstralija z Oceanijo in južnim polarnim svetom'' (1957); Ekonomska regionalna geografija sveta (1963); ''Obča geografija'' (1967); ''Pogledi na geografijo'' (1979).
| |||