Svoboda tiska: Razlika med redakcijama

[[File: Reporter, soldier Fortepan 9376.jpg|thumb|right|230px|V nekaterih državah država preprečuje ali omejujeje poročanje o nekaterih temah ovirano ali omejeno.]]

PriDržava vladnihlahko informacijahpri lahkolastnih vsaka vladainformacijah razlikuje, katera gradiva so javna in katera zavarovana pred razkritjem javnosti. Državno gradivo je zavarovano zaradi enega od dveh razlogov: [[tajni podatki|razvrstitev podatkov]] kot občutljivih, zaupnih ali tajnih ali pomembnost podatkov za zaščito [[nacionalni interes|nacionalnega interesa]]. Za številne vladeMarsikje velja tudi zakonodaja o [[javne informacije|javnih informacijah]] ali [[svoboda obveščanja|svobodi obveščanja]], ki se uporablja za opredelitev področja nacionalnega interesa in državljanom omogoča, da zahtevajo dostop do informacij, ki jih hrani vladadržava.

To filozofijo običajno podpira [[zakonodaja]], ki zagotavlja različno mero svobode [[znanost|znanstvenega raziskovanja]] (tako imenovana [[znanstvena svoboda]]), objavljanja in tiska. Stopnja njene vpetosti v pravni sistem države lahko sega vse do njene [[ustava|ustave]]. Z isto zakonodajo je pogosto pokrita tudi [[svoboda govora]], kar zagotavlja enakovredno obravnavo govorjenega in objavljenega izražanja. Vpetost teh zakonov v pravni sistem države lahko sega vse do njene [[ustave]]. Prva država na svetu, ki je v ustavi zapisala svobodo tiska, je bila [[Švedska]] leta 1766.