Redakcija: 23:52, 21. oktober 2021 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.512 urejanj Brez povzetka urejanja Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:53, 21. oktober 2021 uredi razveljavi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.512 urejanj Brez povzetka urejanja Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode Novejše urejanje →
Vrstica 2: '''Politična legitimnost''' pomeni sprejemanje [[oblast]]i, običajno zakonodaje ali [[režim]]a. ''Oblast'' pomeni specifični položaj v vzpostavljeni vladi, ''legitimnost'' pa pomeni sistem vladanja, pri čemer ''vladanje'' pomeni »[[sfera vpliva\|sfero vpliva]]«. Politična legitimnost se šteje za osnovni pogoj za vladanje, brez katere bi vlada zašla v zakonodajni zastoj in bi končno padla. Politični sistemi, v katerih ni tako, delujejo, ker jih šteje za legitimne vplivna [[elita]].<ref name="Dahl, Robert A. pp. 124">Dahl, Robert A. ''Polyarchy: Participation and Opposition'' (pp. 124–188). New Haven (Connecticut) and London: Yale University Press, 1971</ref> V [[etika\|moralni filozofiji]] se izraz ''legitimnost'' pogosto pozitivno interpretira kot [[norma (filozofija)\|normativni]] status, ki ga vladano ljudstvo daje ustanovam, uradom in ukrepom vladajočih na podlagi prepričanja, da gre za izvajanje oblasti zakonito ustanovljene vlade.<ref>{{cite journal\|last1=Phelps\|first1=Martha Lizabeth\|title=Doppelgangers of the State: Private Security and Transferable Legitimacy\|journal=Politics & Policy\|date=December 2014\|volume=42\|issue=6\|pages=824–849\|doi=10.1111/polp.12100}}</ref> Britanski [[Razsvetljenstvo\|razsvetljenski]] filozof [[John Locke]] (1632–1704) je dejal, da politična legitimnost izhaja iz eksplicitnega in implicitnega [[soglasje vladanega\|soglasja vladanega]]: »Argument [''Druge''] ''Razprave'' je, da oblast ni ~~zakonita~~legitimna, razen če se izvaja s soglasjem vladanega.«<ref>Ashcraft, Richard (ur.): ''John Locke: Critical Assessments'' (str. 524). London: Routledge, 1991</ref> Nemški [[politična filozofija\|politični filozof]] [[Dolf Sternberger]] je dejal, da je »[l]egitimnost temelj oblasti, ki jo izvaja oblast, tako z zavedanjem s strani vlade, da ima pravico vladati, kot s priznavanjem te pravice s strani vladanega«.<ref>Sternberger, Dolf: "Legitimacy" v ''International Encyclopedia of the Social Sciences'' (ur. D.L. Sills) Zv. 9 (str. 244). New York: Macmillan, 1968</ref> Ameriški [[politični sociolog]] [[Seymour Martin Lipset]] je dejal, da legitimnost »vključuje [tudi]sposobnost političnega sisteema, da zagotavlja in ohranja prepričanje, da so obstoječe politične ustanove najustreznejše in najprimernejše za družbo.«<ref>Lipset, Seymour Martin: ''Political Man: The Social Bases of Politics'' (2nd ed.) (p. 64). London: Heinemann, 1983</ref> Ameriški politolog [[Robert A. Dahl]] je legitimnost razlagal kot rezervoar: Dokler je raven vode zadostna, se ohranja politična stabilnost; če pade pod določeno raven, je politična legitimnost ogrožena.<ref name="Dahl, Robert A. pp. 124"/> ==Sklici==

Politična legitimnost: Razlika med redakcijama