Tomaž Prelokar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode |
|||
Vrstica 1:
{{v delu}}
{{Infopolje Oseba}}
Vrstica 4 ⟶ 5:
Rodil se je v [[Celje|Celju]] ali njegovi okolici okoli leta 1430 kot '''''Thomas de Cilia'''''. Prihajal je iz revnejšega družbenega sloja, kar je moč sklepati po sorazmerno nizki šolnini, ki jo je moral prispevati ob vpisu na artistično fakulteto na [[Dunaj]]u. Uspešno je dokončal študije na številnih visokih šolah. Bil je [[učitelj]] nemškega [[prestolonaslednik]]a [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimiljana]], ki je kasenje postal nemški [[cesar]]. Vzgajal in izobraževal ga je v tedanjem duhu italjanskega [[humanizem|humanizma]]. Po zaključku študija je postal vpliven visok uradnik in [[cesar]]jev zaupnik. Zapisi pričajo celo o tem, da je cesarja Maksimiljana I. naučil slovenskega jezika. Leta 1491 ga je [[papež]] imenoval za konstanškega [[škof]]a, hkrati pa je postal tudi [[knez]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva]].
Humanističnega škofa Tomaža Prelokarja (Thomas de Cilia) se drži domneva, da je naučil nemškega cesarja Maksimilijana I. slovensko. Da zna ta jezik, je cesar vsaj dvakrat sam izjavil, nikoli pa ni povedal, kdo<sub>.</sub> ga je tega naučil. Ker je bil Tomaž mlademu Maksimilijanu vzgojitelj in učitelj, je domneva upravičena, čeprav zanjo ni neposrednih dokazov.
Tomaž se je rodil nekaj pred 1.1430 v Celju ali bližnji okolici. Izhajal je iz nižjih socialnih plasti, na kar kaže znižani prispevek, ki ga je plačal 1. 1446 ob vpisu na dunajsko univerzo, kjer je obiskoval artistično fakulteto. Študiral je redno in 1.1450 študije zaključil, naslednje leto pa je dosegel profesorsko stopnjo in je po načelu humanistične univerzalnosti predaval tudi Evklidovo geometrijo. Nato je odšel na študije v Italijo, kjer je 1.1466 doktoriral iz prava na sloviti univerzi v Padovi. Zadrževal se je še v drugih italijanskih mestih, ok. 1470 pa je prišel na nemški cesarski dvor Friderika III., kjer je postal visok uradnik in cesarjev zaupnik: opravljal je najbolj zahtevne notranje in zunanjepolitične ter diplomatske naloge, hkrati pa je bil vzgojitelj princa Maksimilijana. L. 1473 je postal prošt v Konstanci, na drugi najstarejši škofiji na Nemškem 1. 1477 a še prošt pri Sv. Stefanu na Dunaju. Na spletke in pritožbe proti njegovi dvojni proštiji je papež odgovoril s potrditvijo obeh njegovih funkcij, 1.1491 pa >ga je imenoval za konstanškega škofa. Tomaž je tedaj obdržal proštijo v Konstanci, odpovedal pa se je dunajski. S škofovskim naslovom na ključnem o položaju v nemškem cesarstvu je dosegel vrh svoje kariere. Umrl je 25. aprila 1496 v Konstanci, kjer je tudi pokopan.
Kot učitelj prihodnjega cesarja je Tomaž nedvomno deloval po za ta namen posebej izdelanem programu, ki pa je sedaj znan le po nekaterih nadrobnostih. Te kažejo<sup>,</sup> da se je za svoje pedagoško delo vestno pripravljal in da je učil princa vsestranske pravilne in gibčne uporabe pisne, ustne in retorične latinščine. Za ta namen je uporabljal
Izbrana dela in sestavke antičnih klasikov. Kasneje je uvajal mladega Maksimilijan<sub>a</sub> v notranje in zunanjepolitične veščine, o katerih je imel bogate lastne izkušnje. Tomaž je bil prvi humanist na nemškem cesarskem dvoru, kjer so se od zdaj vedno zadrževali <sup>r</sup>azumniki te vrste, med njimi tudi slovenskega rodu.
== Viri ==
| |||