Redakcija: 18:29, 24. september 2021 uredi Melaleuca alternifolia (pogovor \| prispevki) 10.930 urejanj m dodal Kategorija:Živina s pomočjo HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:52, 24. september 2021 uredi razveljavi Marko3 (pogovor \| prispevki) 20.243 urejanj m Perjad ni starinsko, ampak redkeje Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[File:Poultry of the world.jpg\|thumb\|upright=1.35\|Perutnina sveta ({{circa\|1868}})]] '''Perutnina''', ~~starinsko~~ tudi '''~~kuretina~~perjad''' inali starinsko '''~~perjad~~kuretina''',<ref>{{Navedi splet\|title=Fran/iskanje/perutnina\|url=https://fran.si/iskanje?View=2&Query=perutnina\|website=Fran\|accessdate=2021-09-22\|language=sl}}</ref> so vsi [[Udomačenje\|udomačeni]] [[ptiči]], ki jih človek goji zaradi njihovih [[Jajce\|jajc]], [[Meso\|mesa]] ali [[Pero\|perja]].<ref>{{Cite web\|date=2017-08-14\|title=Consider These 6 Types Of Poultry For Your Farm\|url=https://www.hobbyfarms.com/poultry-types-consider-farm/\|access-date=2021-01-20\|website=Hobby Farms\|language=en-US}}</ref> Ti ptiči so v večji meri pripadniki reda kur, [[Galliformes]], kamor med drugim uvrščamo [[Kokoš\|kokoši]], [[Labodi\|labode]], [[Prepelica\|prepelice]] in [[Puran\|purane]].<ref>{{Cite web\|date=2008-04-22\|title=Fowl\|url=https://animals.howstuffworks.com/birds/fowl.htm\|access-date=2021-01-20\|website=HowStuffWorks\|language=en}}</ref> Izraz vključuje tudi ptice, ki se jih ubija zaradi njihovega mesa (na primer mlade [[Golobi\|golobe]]), a ne zajema podobnih divjih ptičev (t.i. [[Lovna žival\|lovnih živali]]), ki se jih [[Lov\|lovi]] za šport ali za hrano.<ref>{{Navedi splet\|title=XVII. POULTRY AND GAME. Farmer, Fannie Merritt. 1918. The Boston Cooking-School Cook Book.\|url=https://www.bartleby.com/87/0017.html\|website=www.bartleby.com\|accessdate=2021-09-22}}</ref> Do procesa [[Udomačenje\|udomačevanja]] perutnine naj bi prišlo okoli 5400 let nazaj v jugovzhodni [[Azija\|Aziji]].<ref>{{Cite web\|last=Killgrove\|first=Kristina\|title=Ancient DNA Explains How Chickens Got To The Americas\|url=https://www.forbes.com/sites/kristinakillgrove/2017/11/23/ancient-dna-explains-how-chickens-got-to-the-americas/\|access-date=2021-01-20\|website=Forbes\|language=en}}</ref> Predvideva se, da so ljudje sprva priložnostno valili in gojili mlade ptičke iz jajc, pobranih v divjini, sčasoma pa se je začelo ptiče trajno gojiti v ujetništvu. Nekateri menijo, da so udomačene kokoši najprej uporabljali v [[Petelinji boj\|petelinjih bojih]] in [[Prepelica\|prepelice]] gojili zaradi njihove spevnosti, a so že kmalu odkrili priročnosti v ujetništvu vzgojenega vira hrane.<ref>{{Cite web\|date=2013-08-30\|title=Chickens Were Initially Domesticated for Cockfighting, Not Food\|url=http://www.todayifoundout.com/index.php/2013/08/chickens-were-initially-domesticated-for-cockfighting-not-food/\|access-date=2021-01-20\|website=Today I Found Out\|language=en-US}}</ref> Zaradi tako imenovanega [[Umetni izbor\|umetnega izbora]], v okviru katerega so ljudje razmnoževali ptice z želenimi lastnostmi (sposobnostmi leženja večjega števila jajc, krotkosti, lepega perja, hitre rasti ipd.), se današnje [[Pasma\|pasme]] močno razlikujejo od svojih divjih zarodnikov.<ref>{{Navedi revijo\|date=1960-07-01\|title=Selective Breeding for Aggressiveness in Chickens\|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0032579119485611\|magazine=Poultry Science\|language=en\|volume=39\|issue=4\|pages=970–980\|doi=10.3382/ps.0390970\|issn=0032-5791}}</ref> Določene ptice se še danes hrani v majhnih [[Jata\|jatah]], a je večino ptičev moč najti v velikih živilskih obratih.<ref>{{Navedi splet\|title=San Jose Mercury-news 3 December 1916 — California Digital Newspaper Collection\|url=https://cdnc.ucr.edu/?a=d&d=SJMN19161203.2.336&e=-------en--20--1--txt-txIN--------1\|website=cdnc.ucr.edu\|accessdate=2021-09-22}}</ref>

Perutnina: Razlika med redakcijama