İzmir: razlika med redakcijama

dodanih 16 zlogov ,  pred 1 mesecem
m
popravki
m (popravki)
 
Leta 2019 je mesto İzmir imelo 2.972.900 prebivalcev, medtem ko je imela [[İzmir (provinca) |provinca İzmir]] skupno število prebivalcev 4.367.251. Metropolitansko območje İzmirja se razprostira ob İzmirskem zalivu in v notranjost proti severu čez delto reke Gediz, proti vzhodu vzdolž aluvialne ravnine, ki jo ustvarja več majhnih potokov, na nekoliko bolj razgiban teren na jugu.<ref>{{Cite web|url=https://www.britannica.com/place/Izmir|title=İzmir {{!}} Turkey|website=Encyclopedia Britannica|language=en|access-date=2019-04-02}}</ref>
 
V klasični antiki je bilo mesto znano kot [[Smirna]] - ime, ki je v različnih jezikih ostalo v uporabi do leta 1930, ko so vladna prizadevanja vodila v smer, da se je ime postopno odpravilo na mednarodni ravni v prid njenega turškega kolega İzmir.<ref>Romein, Jan (translated by R. T. Clark). ''The Asian Century: A History of Modern Nationalism in Asia'' (''De eeuw van Azie''). University of California Press, 1962. p. [https://books.google.com/books?id=OXaIQZMevjcC&pg=PA170 170]. "In 1930 geographical names were 'turkicized'. [...] Smyrna, Ismir{{sic}},[...]"</ref> Vendar se zgodovinsko ime ''Smirna'' še danes uporablja v nekaterih jezikih, kot so grščina (Σμύρνη, Smýrni / Smýrnē), armenščina (Զմյուռնիա, Zmyurnia), italijanščina (Smirne), ter katalonsko, portugalsko in špansko (Esmirna). Smirna ima več kot 3000 let zabeležene mestne zgodovine in do 8500 let zgodovine kot človeška naselbina od [[neolitik]]a. Leži na ugodni lokaciji na čelu zaliva, ki teče v globoki vdolbini, na sredini vzdolž zahodne Anatolske obale in je bil že večino svoje zgodovine eno glavnih trgovskih mest Sredozemskega morja. Izmir je gostil Sredozemske igre leta 1971 in Svetovne univerzitetne igre (Univerzijada) leta 2005. Mesto je sodelovalo na Climathonu leta 2019. <ref>{{cite web|url=https://climathon.climate-kic.org/en/izmir|title=Climathon, Climate-KIC, Izmir|accessdate=November 16, 2019}}</ref>
Mesto Izmir je sestavljeno iz več mestnih okrožij. Od tega okrožje Konak ustreza zgodovinskemu İzmirju, pri čemer je območje tega okrožja do leta 1984 predstavljalo osrednjo mestno 'občino İzmir' (turško: ''İzmir Belediyesi''). Z ustanovitvijo metropolitanske občine İzmir (turško: ''İzmir Büyükşehir Belediyesi''), je mesto İzmir združilo svojih enajst (sprva devet) mestnih okrožij - in sicer Balçova, Bayraklı, Bornova, Buca, Çizili, Gaziemir, Güzelbahçe, Karabağlar, Karşıyaka, Konak in Narlıdere - in jih pozneje utrdilo z dodatnim devetimi okrožji province zunaj mesta. Leta 2013 je bil s sprejetjem zakona št. 6360 ustanovljenih vseh trideset okrožij pokrajine İzmir kot del metropolitanskega območja İzmirja.<ref>{{cite journal |last1=Kut Görgün |first1=Esra |last2=Yörür |first2=Neriman |title=6360 Sayılı Büyükşehir Kanunu Sonrası Kırsal Alanları Yeniden Düşünmek - İzmir Örneği |journal=Aydın İktisat Fakültesi Dergisi |date=2017 |volume=2 |issue=1 |pages=11–27 |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/391367 |accessdate=25 November 2019 |publisher=Adnan Menderes Üniversitesi |language=tr}}</ref>
 
 
== Ime in etimologija ==
Sodobno ime İzmir je turško upodabljanje izvirnega grškega imena ''Smyrna'' in ''Smyrne'' (Σμύρνη), saj so mesto ustanovili Grki. V srednjeveških časih so zahodnjaki uporabljali oblike, kot so ''Smire'', ''Zmirra'', ''Esmira'', ''Ismira'', ki so jih kot İzmir prevedli v turški jezik, originalno zapisano kot ايزمير z osmansko turško pisavo. <ref>{{cite book |last=Bosworth |first=Clifford Edmund |date=2007 |title=Historic Cities of the Islamic World |url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&pg=PA218&lpg=PA218&dq=izmir+smirre&source=bl&ots=FDJ6rN7nxO&sig=Jys1r8AvhtX8r4H-cMNZP2ZeyXw&hl=en&sa=X&ved=0CBsQ6AEwAWoVChMIyLiD39yByQIVyDk-Ch2-5AHl#v=onepage&q&f=false |location=Leiden, Boston |publisher=Brill Publishers |page=218 |isbn=978 90 04 15388 2}}</ref>
 
V starodavni Anatoliji se ime kraja, ki se imenuje ''Ti-smurna'', omenja v nekaterih tablah Level II iz [[Asirija|asirske]] kolonije v [[Kültepe]]ju (prva polovica 2. tisočletja pred našim štetjem), pri čemer je predpona ''ti-'' označila pravilno ime, čeprav ni z gotovostjo ugotovljeno, da se to ime nanaša na novodobni Izmir.
 
Regija Izmir je bila v pradavnini Anatolije na južnih mejah Jortanske kulture, o kateri skoraj vse vedenje izhaja iz grobišč.<ref>{{cite journal |jstor=3642952 |journal=Anatolian Studies |volume=42 |year=1992 |pages=75–78 |title=Preliminary survey and core sampling on the Aegean coast of Turkey |author=K. Lambrianides |publisher=British Institute at Ankara |doi=10.2307/3642952 }}</ref>. V drugi polovici 2. tisočletja pred našim štetjem je bilo na zahodnem koncu razširitve še vedno precej nejasnega kraljestva Arzawa, običajno odvisnega od [[Hetiti|Hetitov]], ki so sami širili svoje neposredno vladanje do obale v času Velikega kraljestva. Da se je kraljevina [[Luvijci|luvijskega]] vladarja iz 13. stoletja pred našim štetjem, ki je upodobljen na skalni rezbariji Karabel v Kemalpaşa le 50 km (31 milj) od İzmirja, imenovalo Kraljevina Myra, je prav tako lahko razlog za povezavo z imenom mesta.<ref>{{cite journal |jstor=3643046 |journal=Anatolian Studies |volume=48 |year=1998 |pages=1–31 |title=Tarkasnawa King of Mira |author=J.D.Hawkins |publisher=British Institute at Ankara |doi=10.2307/3643046 }}</ref>
 
Najnovejša znana upodobitev grškega imena mesta je eolska grščina ''Μύρρα, Mýrrha'', kar ustreza poznejšim jonskim in atiškim Σμύρνα (''Smýrna'') ali Σμύρνη (''Smýrnē''), obe domnevno potomca proto grške oblike ''*Smúrnā''. Nekateri bi v imenu mesta videli [[Amazonke|Amazonkino]] ime Smyrna, ki naj bi zapeljala [[Tezej]]a, zaradi česar se je mesto poimenovalo v njeno čast.<ref>{{cite book | title = The Thalassocracies|ISBN=978-0-87395-062-6|author= Molly Miller|publisher=State University of New York Press| year= 1971}}. See also Life of Homer (Pseudo-Herodotus) and Cadoux.</ref>. Drugi povezujejo ime z grmičevjem ''Myrrha commifera'', rastlino, ki proizvaja aromatično smolo, imenovano [[Mira (kadilo)|mira]], ki je avtohtona na Bližnjem vzhodu in severovzhodni Afriki in je bila glavni izvoz mesta v antiki. Rimljani so to ime prevzeli kot Smirna. V osmanskem turškem jeziku se je mesto imenovalo ايزمير ''Izmīr''.
 
== Zgodovina ==
 
Nova Smirna se je razvila na pobočjih planine Pagos (danes Kadifekale) in ob obalnem toku, v 4. stoletju pred našim štetjem in čigar temelj je navdihnil Aleksander Veliki.
Jedro pozne helenistične in zgodnje rimske Smirne je ohranjeno na velikem območju ''Muzeja na prostem Izmir Agora'' na tej lokaciji. Raziskave potekajo tako v starem kot v novem mestu. Te so bile izvedene leta 1997 v Stari Smirni in od leta 2002 v mestu klasičnega obdobja v sodelovanju med Izmirskim arheološkim muzejem in mestno občino Izmir. <ref>{{cite web |url=http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/antalya/114.pdf |title=The Agora of İzmir and Cultural Tourism |author=Eti Akyüz Levi, Dokuz Eylül University |publisher=[http://cipa.icomos.org The International Committee for Documentation of Cultural Heritage (CIPA)], 2003 Antalya Symposium |year=2003 |url-status=dead |archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20090205191014/http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/antalya/114.pdf |archivedate=February 5, 2009 |df= }}</ref>
 
===Srednji vek ===
Osmansko kraljestvo so zgornji grad prvič zajeli leta 1389 med vladavino [[Bajazid I.| Bajazida I.]], ki je pozimi istega leta ko je prišel na prestol, vodil svojo vojsko proti petim zahodnim Anatolskim bejliksom. Leta 1402 pa je [[Timur Lenk]] zmagal v bitki pri Ankari proti Osmanom, kar je v naslednjih desetletjih resno ogrozilo osmansko državo in predalo ozemlja večine beylikov njihovim nekdanjim vladajočim dinastijam. Timur je napadel in uničil Smirno in bil odgovoren za pokol večine krščanskega prebivalstva, ki je predstavljalo veliko večino v Smirni. <ref>{{cite book|last1=Ring|first1=ed.: Trudy|title=International dictionary of historic places|date=1995|publisher=Fitzroy Dearborn|location=Chicago [u.a.]|isbn=9781884964022|page=351|edition=1. publ. in the USA and UK.|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&dq=|quote=Timur... sacked Smyrna and massacred nearly all of its inhabitants}}</ref> Leta 1415 je [[Mehmed I.]] že drugič odvzel Izmir Osmanom. S smrtjo zadnjega bega Aydına, İzmiroğlu Cüneyd bega, je leta 1426 mesto v celoti prešlo pod osmansko oblast. Prvi osmanski guverner Izmirja je bil Aleksander, spreobrnjeni sin bolgarske rodbine [[Šišmani|Šišmanov]]. Med pohodi proti Cüneydu so Osmani pomagali silam Ivanovcev, ki so pritiskale na sultana, da jim je vrnil pristaniški grad. Vendar pa je sultan odstopil od te koncesije, kljub napetosti med obema taboroma in je dal vitezom dovoljenje, da namesto tega zgradijo grad v Petroniumu ([[Bodrumski grad]]).
 
V deželi, ki je videti v resnici nekoliko proti svoji naravi, so mesto in današnje kolonije postale otomanski sandžak (sub-provinca) bodisi znotraj večjega ''[[vilajet]]a'' (province) Aydın, del ''[[ejalet]]a'' Anatolije, s prestolnico v Kütahya ali v "Cezayir" (tj. Otoki, ki se nanašajo na Egejske otoke). V 15. stoletju sta bila za mesto pomembna dva dogodka: presenetljiv beneški napad leta 1475 in prihod sefardskih Judov iz Španije po letu 1492; pozneje so İzmir postavili kot eno glavnih mestnih središč v osmanskih deželah. İzmir je bil morda v 15. in 16. stoletju precej redko poseljen kraj, kar nakazujejo prvi obstoječi osmanski zapisi, ki opisujejo mesto in datirajo iz leta 1528. Leta 1530 so bili v evidenci 304 odrasli moški, ki plačali davke ali bili oproščeni davkov, od tega 42 kristjanov. Obstajalo je pet mestnih oddelkov, od katerih je bil eden v neposredni bližini pristanišča, vendar je bil kljub majhnosti mesta precej dejaven, kjer je bilo skoncentrirano nemuslimansko prebivalstvo. Do leta 1576 je İzmir v osmih mestnih oddelkih zbral 492 davkoplačevalcev in imel več odvisnih vasi. <ref> {{cite web |url=http://bliss.mu.edu.tr/tezdb/51008.pdf |title=XVI. Yüzyılda Batı Anadolu Bölgesinde (Muğla, İzmir, Aydın, Denizli) Türkmen Yerleşimi ve Demografik Dağılım (''Turkmen settlement and the demographical distribution in the 16th century in western Anatolia''), p. 183-184 for İzmir urban wards |author=Muhammet Yazıcı |publisher=Muğla University||year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110304044123/http://bliss.mu.edu.tr/tezdb/51008.pdf |archivedate=2011-03-04 }}</ref> To je ustrezalo celotnemu prebivalstvu, ocenjenem med 3500 in 5000.
 
==== Mednarodno pristanišče ====
Kljub soočenju s [[kuga|kugo]] leta 1676, [[potres]]om 1688 in velikim [[požar]]om 1743 je mesto še naprej raslo. Do konca 17. stoletja je imelo približno 90.000 tisoč prebivalcev, Turki pa večino (približno 60.000); bilo je tudi 15.000 Grkov, 8.000 Armencev in 6.000 do 7.000 Judov, pa tudi velik del, sestavljen iz francoskih, angleških, nizozemskih in italijanskih trgovcev. [33] Osmani so medtem omogočili, da se je notranji zaliv İzmirja, ki je dominiral nad pristaniškim gradom, postopoma zasukal (lokacija današnjega bazarja Kemeraltı) in pristaniški grad prenehal uporabljati.
 
Leta 1770 so [[Ruska vojna mornarica|ruske sile]] uničile osmansko floto v bitki pri Çeşme v bližini mesta. To je sprožilo fanatične muslimanske skupine, da so nadaljevale pokol okoli 1500 lokalnih Grkov.<ref>{{cite journal|last1=Samatopoulou-Vasilakou|first1=Chrysothemis|title=The Greek Communityies in the Balkans and Asia Minor and Their Theatrical Activity 1800-1922|journal=Études Helléniques|date=1 January 2008|volume=16|issue=1-2|page=53|url=https://books.google.com/books?hl=el&id=kDoMAQAAMAAJ&dq=|accessdate=4 March 2017|publisher=Centre de recherche helléniques = Centre of Hellenic Research|language=en}}</ref>. Kasneje leta 1797, je nemir zaradi nediscipline janičarskih korpusov privedel do množičnega uničenja frankovske trgovske skupnosti in usmrtitve 1500 članov grške skupnosti v mestu.
 
Prve železniške proge, zgrajene na današnjem ozemlju Turčije, so šle iz İzmira. 130 km železnica İzmir-Aydın se je začela graditi leta 1856 in končala leta 1867, leto kasneje kot železnica Smyrna-Cassaba<ref> Kratka proga, zgrajena v Dobruji (zdaj v Romuniji), se je začela in končala že prej.{{cite book|title = Across the Borders: Financing the World's Railways in the Nineteenth and Twentieth Centuries, p. 188|ISBN=978-0-7546-6029-3|author = Ed. Ralf Roth – Günter Dinhobl | publisher = Ashgate Publishing|year= 2008}}</ref>. Širok lok proge Smirna-Cassaba severozahodno od İzmirja, skozi predmestje Karşyakaka, je veliko prispeval k razvoju severnih obal kot mestnih območij. Ti novi dogodki, značilni za industrijsko dobo in način, kako je mesto privabljalo trgovce in posrednike, so postopoma spreminjali demografsko strukturo mesta, njegovo kulturo in osmanski značaj. Leta 1867 je İzmir končno postal središče lastnega vilajeta, ki ga še vedno imenujejo Aydın, a ima svoje upravno območje, ki pokriva velik del sedanje egejske regije Turčije.
 
V poznem 19. stoletju je pristanišču grozilo kopičenje mulja in leta 1886 je bila sprejeta pobuda, edinstvena v zgodovini Osmanskega cesarstva. Za preusmeritev mulja je bila struga reke Gediz preusmerjena na današnji severni tok, tako da ni več tekla v zaliv. Na začetku 20. stoletja je İzmir prevzel videz svetovne metropole s svetovljanskim mestnim središčem. Po osmanskem popisu iz leta 1893 je bila več kot polovica prebivalcev Turkov, 133.800 Grkov, 9200 Armencev, 17.200 Judov in 54.600 tujih državljanov .<ref name="Karpat1985">{{cite book|author=Kemal H. Karpat|title=Ottoman Population, 1830-1914: Demographic and Social Characteristics|url=https://books.google.com/books?id=yhgEAQAAIAAJ|accessdate=29 August 2013|year=1985|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-09160-6|pages=122–123}}</ref>. Po mnenju različnih učenjakov je mesto pred vojno gostilo več Grkov kot Atene, glavno mesto Grčije <ref>{{cite book|last=Panayi|first=Panikos|title=Outsiders History of European Minorities.|year=1998|publisher=Continuum International Pub. Group|location=London|isbn=9780826436313|page=111|url=https://books.google.com/books?id=NeU23AQRzLAC&pg=PA111&dq=smyrna+%22more+greeks%22+turks+1919&hl=el&sa=X&ei=O7EfUoKlLITFtAar14DwCw&ved=0CDAQ6AEwAA#v=onepage&q=%22Smyrna%20itself%20contained%20more%20Greeks%20than%20Athens%20and%20in%201919%20Greece%20invaded%20the%20Turkish%20Aegean%22&f=false}}</ref>. Osmanski vladajoči razred tiste dobe je mesto imenoval kot ''Infidel Smyrna'' (Gavur İzmir) zaradi močne grške prisotnosti.
 
=== Sodobnost ===
[[File:Izmir, torre dell'orologio 03.JPG|thumb|left|Stolpna ura (1901)]]
 
Eden izrazitejših elementov pristanišča je StolpnaUrni urastolp, marmornatimarmorni stolp sredi okrožja Konak, visok 25 m. Leta 1901 ga je zasnoval levantinski francoski arhitekt Raymond Charles Père v počastitev 25-letnice vstopa [[Abdul Hamid II.| Abdula Hamida II.]] na osmanski prestol leta 1876. Mehanizem ure je kot darilo dal nemški cesar [[Viljem II. Nemški |Viljem II.]], politični zaveznik Abdula Hamida II. Stolp obdajajo štiri fontane, postavljene okoli podstavka, stebri pa so okrašeni s severnoafriškimi temami.
 
Območje Kemeraltı bazarja, ki so ga ustanovili Osmani v kombinaciji z Agoro, počiva v pobočju Kadifekale. Izmir je imel v zgodovini tri gradove - Kadifekale (''Pagos''), pristaniški Ok Kalesi (''Neon Kastron'', ''sv. Peter'') in Sancakkale, ki so stoletja ostajali ključnega pomena za varnost İzmirja. Sancakkale je v današnji četrti İnciraltı med okrožjema Balçova in Narlıdere, na južni obali Izmirskega zaliva. Je na ključni točki ožine, ki dovoljuje vstop v zaliv, zaradi plitvih voda skozi velik del te ožine pa so ladje priplule blizu gradu <ref>Lorda Byrona beležke z dne 8. marca 1810 med potovanji po regiji kažejo:''Prehodili smo nizko utrdbo na desni strani jezika - ogromna topovska ustja z marmornatimi kroglami, ki se pojavljajo pod stenami utrdbe. Obvezno, da gremo blizu gradu, zaradi plitvine na drugi strani [velikega] zaliva Smirne''.</ref>.
== Gospodarstvo ==
[[File:İzmir International Fair from Kadifekale.JPG|thumb|Kültürpark (center) in pristanišče İzmir (desno)]]
Trgovina skozi mestno pristanišče je imela odločilni pomen za gospodarstvo Osmanskega cesarstva v začetku 19. stoletja, gospodarski temelji v zgodnjih desetletjih turške republikanske dobe pa so bili tu postavljeni na Ekonomskem kongresu İzmir med 17. februarjem in 4. marcem 1923. Trenutno je gospodarstvo območja İzmir vrednostno razdeljeno med različne vrste dejavnosti: 30,5 % za industrijo, 22,9 % za trgovino in sorodne storitve, 13,5 % za promet in komunikacije ter 7,8 % za kmetijstvo. Leta 2008 je İzmir zagotovil 10,5 % vseh davčnih prihodkov, ki jih je zbrala Turčija, njegov izvoz 6 %, njegov uvoz pa 4 % turške zunanje trgovine. Kot celotna pokrajina je tretji največji izvoznik Turčije za Carigradom in Burso ter peti največji uvoznik. 85–90 % izvoza v regiji in približno petina vsega turškega izvoza se izvede prek pristanišča Alsancak z letno nosilnostjo zabojnikov blizu milijon. <ref>{{cite web | url = http://www.izto.org.tr/IZTO/TC/IZTO+Bilgi/izmir/ekonomi/eko2.htm | title = İzmir's Foreign Trade Structure | publisher = İzmir Chamber of Commerce | year = 2009 | language = tr | url-status = live | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100429090107/http://www.izto.org.tr/IZTO/TC/IZTO+Bilgi/izmir/ekonomi/eko2.htm | archivedate = 2010-04-29 }}</ref>
 
== Pobratena mesta ==
1.327

urejanj