Stereotip: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m kat. |
m slog |
||
Vrstica 1:
{{drugi pomeni}}
'''Stereotip''' je v obliki sodb posplošeno predstavljanje ali dojemanje [[Družba|družbenih]] pojavov, družbenih [[Skupina|skupin ]] in njihovih pripadnikov. Stereotipi so lahko negativni, pozitivni z različno stopnjo prepričljivosti, da je sodba resnična, pravilna. Stereotipi so delno točni, delno napačni pripisi določene značilnosti ali lastnosti različnim socialnim skupinam in njihovim pripadnikom. Stereotipi s poudarjanjem pripisane lastnosti presojajo razlike med [[Skupina|skupinami]], ob tem pa spregledujejo razlike med posamezniki v skupinah. S stereotipiziranjem se odrekamo množici raznovrstnih [[Informacija|informacij]] v zameno za generalizirane predstave, ki vplivajo na našo presojo sveta okrog nas. Stereotipi običajno ne izvirajo iz osebnih izkušenj posameznika, ampak so splošno sprejeti in vpeti v družbeno kulturni prostor v katerem nastajajo, se ohranjajo, pridobivajo na intenziteti in se prenašajo iz ene generacije v drugo. Na stereotipe v družbi vplivajo vsi dejavniki [[Socializacija|socializacije]] v družbi. [[Družina|Družina]], [[Izobraževanje|izobraževanje]], [[Množično občilo|množični mediji]]. Stereotipi so sicer stalnica, vendar niso nespremenljivi. Spreminjajo se v primerih, ko pride do večjih sprememb v medskupinskih odnosih ali zaradi pozitivnih medosebnih odnosov ([[Hipoteza|hipoteza]] stika). ▼
[[Slika:Mad scientist.svg|thumb|right|250px|Stereotipna podoba [[nori znanstvenik|norega znanstvenika]]]]
▲'''Stereotip''' je v obliki sodb posplošeno predstavljanje ali dojemanje [[Družba|družbenih]] pojavov, družbenih [[Skupina|skupin ]] in njihovih pripadnikov. Stereotipi so lahko negativni, pozitivni z različno stopnjo prepričljivosti, da je sodba resnična, pravilna. Stereotipi so delno točni, delno napačni pripisi določene značilnosti ali lastnosti različnim socialnim skupinam in njihovim pripadnikom. Stereotipi s poudarjanjem pripisane lastnosti presojajo razlike med [[Skupina|skupinami]], ob tem pa spregledujejo razlike med posamezniki v skupinah. S stereotipiziranjem se odrekamo množici raznovrstnih [[Informacija|informacij]] v zameno za generalizirane predstave, ki vplivajo na našo presojo sveta okrog nas. Stereotipi običajno ne izvirajo iz osebnih izkušenj posameznika, ampak so splošno sprejeti in vpeti v družbeno kulturni prostor v katerem nastajajo, se ohranjajo, pridobivajo na intenziteti in se prenašajo iz ene generacije v drugo. Na stereotipe v družbi vplivajo vsi dejavniki [[Socializacija|socializacije]] v družbi. [[Družina|Družina]], [[Izobraževanje|izobraževanje]], [[Množično občilo|množični mediji]]. Stereotipi so sicer stalnica, vendar niso nespremenljivi. Spreminjajo se v primerih, ko pride do večjih sprememb v medskupinskih odnosih ali zaradi pozitivnih medosebnih odnosov ([[Hipoteza|hipoteza]] stika).
== Izvor stereotipov ==
Obstaja več [[Teorija|teorij]] o izvoru in formiranju stereotipov. Stereotipi in stereotipne vsebine so zakoreninjeni v družbeno kulturni prostor v katerem živimo. Stereotipi izvirajo iz nekaterih [[Pojav|pojavov]] družbene realnosti in ni nujno, da pripisane sodbe neki skupini tudi ustrezajo dejanski [[Resnica|resnici]]. Stereotipi in stereotipiziranje izhajajo iz statusne različnosti družbenih skupin (ugled, moč, denar). Z vidika [[Kognicija|kognitivne]] percepcije pa je osnova za izvor stereotipov razpoznavanje navideznih korelacij dveh pojavov, dogodkov ali lastnosti čeprav realno med njimi soodvisnosti ni.
| |||