Kitajski zid: Razlika med redakcijama

V Kitajski zid so bili vključeni številni že obstoječi zidovi, ki so jih od [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletja pr. n. št.]] Kitajci gradili proti plenilskim pohodom [[nomadi|nomadskih]] plemen iz današnje Mongolije in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Razteza se na dolžini kar 8851,8&nbsp;km <ref>http://www.chinadaily.com.cn/cndy/2009-04/20</ref>, od [[Šan-čaj-kuan]]a ob zalivu [[Bo haihaj]] na vzhodu, na meji med ožjo Kitajsko in Mandžurijo, do [[Lop Nur]]a v jugovzhodnem delu [[Avtonomna pokrajina Šinjiang-Uighur Šindžjang|pokrajineprovince Sinkjang-UighurŠindžjang]].

Utrdbe Han se začnejo od prelaza Jumen in prelaza Jang, jugozahodno od mesta Dunhuang, v provinci [[Gansu]]. Razvaline najbolj oddaljenih mejnih postojank Han najdemo v Mamitu ('Konj izgubi pot') v bližini prelaza Jumen. Prelaz DžiajuDžjaju, ki je v provinci Gansu, je zahodni konec velikega zidu Ming. Od prelaza DžiajuDžjaju zid nepretrgano poteka navzdol po koridorju Heši in v puščave Ningšia, kjer vstopi v zahodni rob zanke Rumene reke na Jinčuan. Tu so bili postavljeni prvi večji odseki v času dinastije Ming skozi puščavo Ordos do vzhodnega roba zanke Rumene reke. Tam se na prelazu PiantouPjantov (t 偏頭 關, s 偏头 关, Piāntóuguān) v mestu ŠinžouŠindžov, provinca Šanši, se zid razcepi na dva, zunanji Veliki zid (t 外 長城, s 外 长城, Wài Chǎngchéng) pa se razteza vzdolž meja notranje Mongolije s Šanšijem v provinci HebeiHebej in notranji Veliki zid (t 內 長城, s 內 长城, Nèi Chǎngchéng), ki teče jugovzhodno od prelaza PiantouPjantov, približno 400 km in teče preko pomembnih prelazov, kot je prelaz Pingšing in prelaz Janmen, preden se pridružita zunanjemu Velikemu zidu v Sihaije (四海 冶, Sìhǎiyě), v pekinškem okrožju JanqingJančing.