Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda: Razlika med redakcijama

'''Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hodenburško''' se je zgodil 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] potem, ko ju je srbski študent [[Gavrilo Princip]] pri streljanju smrtno ranil. Princip je bil eden od skupine šestih atentatorjev, v katerih so bili še [[Muhamed Mehmedbašić]], [[Vaso Čubrilović]], [[Nedeljko Čabrinović]], [[Cvjetko Popović]] in [[Trifko Grabež]] (eden Bošnjak in pet Srbov zapored), ki ga je vodil [[Danilo Ilić]], bosanski Srb in član tajne družbe [[Črna roka]]{{sfn|MacKenzie|1995|pp=9–10}}. Politični cilj atentata je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], da bi jih lahko združili v [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]{{sfn|MacKenzie|1995|pp=23–24}}. Motivi zarotnikov so bili skladni z gibanjem, ki je kasneje postalo znano kot [[Mlada Bosna]]. Atentat je neposredno pripeljal do začetka [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je Avstro-Ogrska nato [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]] izdala ultimat, ki pa je bil delno zavrnjen. Avstro-Ogrska je nato Srbiji napovedala vojno{{sfn|MacKenzie|1995|p=22}}, ki je sprožila ukrepe, ki so privedli do vojne med večino evropskih držav{{sfn|MacKenzie|1995|p=27}}.