Filipi, Grčija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Infobox UNESCO World Heritage Site iz wd |
Rimsko obdobje |
||
Vrstica 61:
O Filipih v tem obdobju ni skoraj nič znanega. Med arheološke ostanke iz tega obdobja spadajo mestno obzidje, Veliko gledališče, temelji hiše pod rimskim [[forum]]om in majhen tempelj, posvečen kultu heroja. Slednji stoji nad grobnico nekega Eksekesta in je morda stal na [[Agora|agori]] in bil posvečen ''ktistēsu'' (grško κτίστης), herojskemu ustanovitelju mesta.
==Rimsko obdobje==
[[Slika:The Forum, Philippi (7272795358).jpg|250px|thumb|The forum]]
[[Slika:Philippi RomanGraveMarker.JPG|thumb|200px|Rimski nagrobnik]]
Filipi so se v zgodovini ponovno pojavili med rimsko državkjansko vojno (43–42 pr. n. št.), ki je sledila umoru [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] leta 44 pr. n. št. Cezarjeva naslednika [[Mark Antonij]] in [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] sta se v [[Bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]] zahodno od Filipov oktobra 42 pr. n. št. spopadla s silami Cezarjevega morilca [[Mark Junij Brut|Marka Junija Bruta]] in [[Gaj Kasij Longin|Gaja Kasija Longina]]. Antonij in Oktavijan sta v bitki premagala pristaše [[Rimska republika|Rimske republike]]. Po bitki sta odpustila nekaj vojnih veteranov, verjetno pripadnikov XXVIII. legije, ki so se naselili v Filipih in jih obudili kot ''Colonia Victrix Philippensium''. Leta 30 pr. n. št. je oblast v rimski državi prevzel Oktavija in, verjetno leta 27. pr. n. št., postal rimski cesar. Reorganiziral je kolonijo v Filipih in tja poslal še več veteranov, verjetno iz pretorijanske garde, in drugih Italijanov. Kolonija se je preimenovala v ''Colonia Iulia Philippensis''. Ko je Oktavijan januarja 27. pr. n. št. od [[Rimski senat|Rimskega senata]] prejel naslov Avgusta, se je kolonija preimenovala v ''Colonia Augusta Iulia Philippensis''.
Po drugem preimenovanju, morda že po prvem, je bilo ozemlje Filipov centurirano - razdeljeno na kvadratne parcele - in razdeljeno kolonistom. Mesto je ohranilo makedonsko obzidje, njegov splošni načrt pa je bil le delno spremenjen z gradnjo [[forum]]a malo vzhodneje od stare grške [[Agora|agore]]. Postalo je "mali Rim". V njem so veljali enaki mestni zakoni kot v [[Rim]]u, vodila pa sta ga vojaška častnika (''duumviri''), imenovana neposredno iz Rima, enako kot v drugih rimskih kolonijah.
Kolonija je imela zaradi bližnjih rudnikov zlata privilegiran položaj na rimski cesti ''[[Via Egnatia]]''. Njeno bogastvo dokazujejo številni spomeniki, še posebej impozantnih glede na razmeroma majhno mesto. Mesto je imelo furum, postavljen na dveh terasah na obeh straneh glavne ceste. Zgrajen je bil v več fazah med vladavinama cesarjev [[Klavdij I.|Klavdija]] (41–54 n. št.) in [[Antonin Pij|Antonina Pija]] (138–161). Gledališče je bilo razširjeno, da so lahko igrale rimske igre. O blaginji mesta priča tudi obilo [[Latinščina|latinskih]] napisov.
==Sklici==
| |||