Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Seznam: nadaljevanje |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 69:
| 455; i, ii, iv, v, vii (mešani)
| Meteora je skalnata tvorba iz [[peščenjak]]a, v kateri je 24 pravoslavnih samostanov. Številni med njimi so bili med oživitvijo ideala [[Puščavnik|puščavništva]] v 15. stoletju zgrajeni na skoraj nedostopnih vrhovih skalnih stebrov. Samostane krasijo [[Freska|freske]] iz 16. stoletja, ki predstavljajo ključno stopnjo v razvoju kretske šole pobizantinskega slikarstva.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/455|title=Meteora|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=15. aprila 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200415014044/https://whc.unesco.org/en/list/455/|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | [[Paleokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu]]
| [[Slika:Stdemetriusthess.jpg|150px|alt=Church of Hagios Demetrios from distance]]
| Osrednja Makedonija
| 1988
| 456; i, ii, iv (kulturni)
| [[Solun]] je bil eno od prvih središč, iz katerih se je širilo [[krščanstvo]]. V mestu je več cerkva, vključno s cerkvijo [[Samostan Latomu (Solun)|Hosios David]] in cerkvijo sv. Dimitrija (na sliki), zgrajenih od 4. do 15. stoletja. Solunsko mestno obzidje je iz zgodnjega bizantinskega obdobja. [[Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu|Galerijeva vrata in Rotundo]] je dal zgraditi rimski cesar [[Galerij]] v 4. stoletju. Rotunda je bila kasneje preurejena v cerkev.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/456|title=Paleochristian and Byzantine monuments of Thessaloniki|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=5. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210105213805/https://whc.unesco.org/en/list/456/|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | [[Epidaver|Eskulapovo svetišče v Epidavru]]
| [[Slika:Epidauros - Abaton.jpg|150px|alt=Free standing columns]]
| [[Peloponez]]
| 1988
| 491; i, ii, iii, iv, vi (kulturni)
| Kult boga [[Medicina|medicine]] [[Eskulap]]a se je razvil v mestni državi [[Epidaver]] najkasneje v 6. stoletju pr. n. št. Med glavne spomenike spadajo [[Eskulapov tempelj, Epidaver|Eskulapov tempelj]], tolos in [[gledališče v Epidavru|gledališče]], ki se šteje za najbolj prefinjeno starogrško gledališče. Svetišče je pomembno za zgodovino medicine in označuje prehod od verovanja v božansko zdravljenje k znanstveni medicini.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/491|title=Sanctuary of Asklepios at Epidaurus|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=1. januarja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101101953/https://whc.unesco.org/en/list/491/|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | [[Srednjeveško mesto Rodos]]
| [[Slika:Cour palais grand maître Rhodes.jpg|150px|alt=Inside the main courtyard of the Palace of the Grand-Master of the Knights of Rhodes]]
|Južna Egeja
| 1988
| 493; ii, iv, v (kulturni)
| Otok [[Rodos]] je bil od leta 1309 do 1523 v posesti Reda svetega Janeza Jeruzalemskega ([[Malteški viteški red]]), ki je mesto Rodos spremenil v trdnjavo in ga obdal 4 km dolgim obzidjem. Utrdbe na Rodosu so bile zgrajene na že obstoječih bizantinskih utrdbah. V gornjem mestu je več zgradb v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], med njimi palača velikega mojstra rodoških vitezov, Velika bolnišnica in Ulica vitezov. Ko so otok osvojili [[Osmansko cesarstvo|Osmani]], so večino cerkva preuredili v [[Mošeja|mošeje]]. Rekonstrukcija zgradb se je začela z italijansko okupacijo otoka v začetku 20. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/493|title=Medieval City of Rhodes|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=1. januarja 2021|archive-date=26. novembra 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126145150/https://whc.unesco.org/en/list/493/|url-status=live}}</ref>
|}
| |||