|
[[Slika:Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji.jpg|sličica|528x528px|Jedrska elektrarna Isir v Nemčiji.]]
[[Slika:Nuclear Power Plant Cattenom.jpg|300px|thumb|Jedrska elektrarna Cattenom v [[Francija|Franciji]]; izpusti so samo neradioaktivna vodna para. Francija s pomočjo jedrske energije proizvede približno tri četrtine vse električne energije.<ref name="World Nuclear">{{cite web | url= http://www.world-nuclear.org/info/reactors.html | title= World Nuclear Power Reactors & Uranium Requirements | date= 1.10.2010 | publisher= World Nuclear Association | accessdate= 23.10.2010 }}</ref>]]
Jedrska elektrarna deluje načeloma enako kot [[termoelektrarna]], le da je vir toplote - namesto parnega kotla na klasično gorivo - [[jedrski reaktor]].
'''Jedrska elektrarna''' ali '''nuklearna elektrarna''' je elektrarna, podobna [[Termoelektrarna|termoelektrarni]]; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir [[Toplota|toplote]] namesto [[premog]]a, [[Nafta|nafte]] ali [[Zemeljski plin|plina]] uporablja [[jedrski reaktor]]. Konstrukcijsko je jedrska elektrarna sestavljena iz dveh delov: v ''jedrskem delu'' iz energije, ki se sprosti pri [[Jedrska cepitev|cepitvi atomskih jeder]], nastaja toplota, ki greje vodo v primarnem sistemu. Primarna voda v uparjalniku preko notranje stene uparjalnika prenaša toploto na sekundarno stran, ''termoelektrarniški del''. Tam se zaradi nižjega tlaka voda sekundarnega sistema upari. Primarna in sekundarna voda se ne mešata, med njima se prenaša le toplota, potrebna za proizvodnjo pare. V tem običajnem delu [[para]] poganja [[Turbina|turbino]]. Naloga turbine je, da iz toplote (para) proizvaja mehansko energijo (vrtenje oz. ''rotacija'' turbine), to pa [[Električni generator|električni generator]] pretvori v [[Električna energija|električno energijo]]. S tem je postopek pretvorbe jedrske energije v električno energijo zaključen.<ref name="gen-i">{{navedi splet |url=https://www.esvet.si/jedrska-energija/kako-deluje-jedrska-elektrarna |title=Kako deluje jedrska elektrarna? |accessdate=22.10.2019 |date= |format= |work=GEN Energija d.o.o. }}</ref>
== Glavne komponente jedrske elektrarne<ref name=":0">Jenčič, Igor; Istenič, Radko (2019). ''Uvod v jedrsko energetiko''. Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo.</ref> ==
Investicija v gradnjo in razgradnjo nuklearne elektrarne je relativno visoka, visoki so tudi stroški skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva, medtem ko so samo gorivo in ostali obratovalni stroški relativno nizki. Zaradi stabilnosti proizvodnje se jedrske elektrarne uporablja predvsem za stalno zagotavljanje pokrivanja osnovnih potreb po električni energiji – t.i. »obratovanje v pasu«. Sodobni reaktorji potrebujejo menjavo goriva vsakih 18 mesecev, postopek menjave in hkratnega vzdrževanja vitalnih delov (''remont'') traja nekaj tednov.<ref name="student">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/znanost/odprti-termin-za-znanost/drugi-blok-nuklearne-elektrarne-kr%C5%A1ko |title=DRUGI BLOK NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO |accessdate=28.10.2019 |date=15.7.2019 |format= |work=[[Radio Študent]] }}</ref> Neposredni kazalec izkoriščenosti iz goriva nastale energije v uporabno električno energijo pri jedrskih elektrarnah je približno 90 %; za primerjavo: kazalec izkoriščenosti pri vetrni elektrarni je približno 30 %, pri elektrarni na sončne celice pa 10-20 %. Pri upoštevanju porabe energijo za gradnjo, vzdrževanje in razgradnjo se ti kazalci med viri sicer lahko spremenijo.
Komponente in sisteme jedrske elektrarne lahko razdelimo na dve veliki skupini, ki ju imenujemo '''jedrski otok''' oziroma jedrski del in '''turbinski otok''' oziroma konvencionalni del.
=== Jedrski del (sistem za proizvodnjo pare) ===
Marca 2019 je bilo po svetu aktivnih 454 jedrskih elektrarn, 54 pa jih je v izgradnji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.world-nuclear.org/nuclear-basics/global-number-of-nuclear-reactors.aspx|title=Number of nuclear reactors operable and under construction|date=|accessdate=14. 3. 2019|website=World Nuclear Association|publisher=|last=|first=}}</ref> Na območju Slovenije deluje ena jedrska elektrarna, [[Jedrska elektrarna Krško]], ki proizvede približno 40 odstotkov vse proizvedene električne energije v Sloveniji. Gre za edino jedrsko elektrarno na področju nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], ki deluje od leta 1981 in bo po vsej verjetnosti obratovala vse do leta 2043. Zgrajena je bila na podlagi samoupravnega sporazuma med [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvaško]] in [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenijo]], ki sta vsaka vložili polovico sredstev in od zagona tudi po razglasitvi neodvisnih držav prejemata vsaka polovico proizvedene električne energije.<ref name="24ur-NEK">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nuklearna-elektrarna-krsko-zgodba-o-zaupanju-ki-se-je-gradila-desetletja.html |title=Nuklearna elektrarna Krško: zgodba o zaupanju, ki se je gradila desetletja |accessdate=22.10.2019 |date=16.7.2019 |format= |work=[[24ur.com]] }}</ref>
Jedrski del sestavljajo primarni sistem, pomožni tekočinski sistemi, električni, instrumentacijski in regulacijski sistemi, ki so potrebni za delovanje primarnega sistema (do sem naštete sisteme včasih imenujemo tudi sistem za proizvodnjo pare) ter sistem za predelavo radioaktivnih odpadkov, sistem za ravnanje z gorivom in ventilacijski sistemi. Glavne komponente teh sistemov so:
Primarni sistem sestavljajo reaktorska posoda, črpalka primarnega hladila s pripadajočimi cevovodi in (v nekaterih tipih reaktorjev) tlačnik. V reaktorski posodi se nahaja '''sredica reaktorja''', ki jo sestavljajo:
Pri vrednotenju prednosti in slabosti jedrskih elektrarn je poleg ekonomskih dejavnikov zaradi možnega geografsko širokega vpliva morebitnih nesreč upoštevati tudi okoljske, politične in čustvene dejavnike. Kot prednosti so običajno naštete: ne proizvajajo onesnažujočih izpustov, ne pripomorejo k [[Globalno segrevanje|globalnemu segrevanju]], zelo nizki stroški goriva, nizki okoljski vpliv prevoza visoko koncentriranega goriva, posredni vplivi raziskav na ostale panoge in možna zelo dolga življenjska doba uporabe. Med slabosti pa običajno štejemo visoke stroške in težavno skladiščenje nevarnih radioaktivnih odpadkov, možne katastrofalne posledice nesreč, vpliv izpustov tople vode na lokalno vodno življenje, pogosto negativna podoba v javnosti, gradnja in varna razgradnja sta izjemno dragi ter nezmožnost hitrega prilagajanja obratovanja glede na trenutne potrebe v električnem omrežju.<ref name="bbc">{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/zyqnrwx/revision/2 |title=Nuclear power |accessdate=22.10.2019 |date= |format= |work=BBC BiteSize }}</ref>
* [[jedrsko gorivo]],
== Zgodovina ==
* moderator nevtronov,
=== Razvoj reaktorjev ===
* hladilo in
[[File:GenIVRoadmap-slovene.svg|thumb|550px|Koncepti generacij reaktorjev]]
* regulacijski sistem.
[[Slika:Elektrarna Černobil.jpg|thumb|Porušen reaktor številka 4 v jedrski elektrarni [[Černobilska nesreča|Černobil]] je povzročil največjo jedrsko nesrečo v zgodovini]]
Zgodovino izkoriščanja [[Jedrska energija|jedrske energije]] lahko v grobem razdelimo na nekaj obdobij:
* znanje o [[Radioaktivno sevanje|jedrskem sevanju]], spremembah atoma in [[Jedrska cepitev|jedrski fisiji]] se je razvijalo med 1895 do 1945, pri čemer je bil največji napredek narejen med 1939 in 1945 zaradi želje po proizvodnji [[Atomska bomba|atomske bombe]];
* v letih med 1939 in 1945 je bila večina aktivnosti usmerjena v razvoj atomske bombe;
* od 1945 je bila pozornost usmerjena k nadzorovanemu izkoriščanju nove energije za pogon plovil ([[Ladja|ladje]], [[Jedrska podmornica|podmornice]]) ter za proizvodnjo električne energije;
* od 1956 dalje je bila glavnina aktivnosti usmerjena k tehnološkemu razvoju zanesljivih jedrskih elektrarn.<ref name="history">{{navedi splet |url=https://www.world-nuclear.org/information-library/current-and-future-generation/outline-history-of-nuclear-energy.aspx |title=Outline History of Nuclear Energy |accessdate=25.10.2019 |date=april 2019 |format= |work=World Nuclear Association }}</ref>
Varnostni sistemi:
Električno energijo so z uporabo jedrskega reaktorja prvič proizvedli z uporabo X-10 Graphite Reactor 3. septembra 1948 v mestu Oak Ridge, [[Tennessee|Teenesee]] v [[ZDA]]. Prva elektrarna, ki je proizvedla dovolj elektrike, da so zagorele štiri žarnice, pa je pričela delovati 20. decembra 1951 v laboratorijih Idaho National Laboratory (INL), blizu [[Idaho]] Falls, ZDA. Reaktor EBR-1 je v resnici proizvajal toliko moči, da je bilo elektrike dovolj za celotno lokacijo.<ref name="interesting">{{navedi splet |url=https://interestingengineering.com/the-nuclear-lab-no-one-knows-about |title=The Nuclear Lab No One Knows About |accessdate=25.10.2019 |date=26.3.2019 |format= |work=Marcia Wendorf, interestingengineering.com }}</ref><ref name="stanford">{{navedi splet |url=http://large.stanford.edu/courses/2017/ph241/kumar1/docs/michel.pdf |title=Fifty years ago in December: Atomic reactor EBR-I produced first electricity |accessdate=25.10.2019 |date=december 2001 |format=PDF |work=Nuclear News }}</ref> ZDA so se nato osredotočile na izdelavo tlačnovodnega jedrskega reaktorja za pomorsko (zlasti podmorniško) rabo. Ta reaktor je kot gorivo uporabljal obogaten [[Uran|uranov oksid]], hladila pa običajna (lahka) voda. Reaktor je pričel obratovati marca 1953 v INL, leta 1954 pa so opremljeno z njim splavili prvo jedrsko podmornico na svetu, [[USS Nautilus (SSN-571)|Nautilus]]. Leta 1959 sta tako ZDA kot Sovjetska zveza splavili prvi površinski plovili, ki sta kot pogon uporabljali jedrski reaktor. Prva jedrska elektrarna, ki je napajala električno omrežje, je pričela z delom 27. junija 1954 v mestu Obninsk v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]].<ref name="history"></ref> Prva komercialna jedrska elektrarna je pričela obratovati 17. oktobra 1956 v mestu Calder Hall v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]]. Prva komercialna jedrska elektrarna, ki je bila namenjena izključno proizvodnji električni energije (elektrarna v Calder Hallu je proizvajala tudi [[plutonij]]), je bila v elektrarna Shippingportu, [[Pensilvanija]]; elektrarno je kot demonstrator zgradila ameriška Komisija za jedrsko energijo (''US Atomic Energy Commission'') in je pričela obratovati leta 1957 (delovala do 1982).
* varovalni sistem reaktorja,
Večina držav danes gradi elektrarne na podlagi [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodnega tipa reaktorja]] (PWR – ''Pressurised Water Reactor'') 69 % vseh trenutno delujočih reaktorjev), ostale elektrarne pa so, razen zelo redkih izjem, pretežno na osnovi [[Vrelovodni reaktor|vrelovodnega reaktorja]] (BWR – ''Boiling Water Reactor'').<ref name="history"></ref>
* sistem za zasilno hlajenje sredice,
* zadrževalni hram s svojimi sistemi,
* sistem zasilnih virov električnega napajanja in
* sistem bistvene oskrbovalne vode.
Sistem za ravnanje z gorivom:
=== Najbolj znane nesreče ===
* sistem za menjavo goriva,
V zgodovini civilne izrabe jedrske energije so v povezavi z jedrskimi elektrarnami najbolj znane tri nesreče:
* bazen za izrabljeno gorivo in
*[[Černobilska nesreča|nesreča jedrske elektrarne v Černobilu]], takratna [[Sovjetska zveza]], 28. april 1986. Do eksplozije v jedrski elektrarni je prišlo, ko se je med poskusi na enem od štirih jedrskih reaktorjev pričelo taliti jedro. Okoli 200 ljudi je bilo izpostavljenih močnemu sevanju, 32 pa jih je umrlo v roku nekaj mesecev. Več kot 350.000 ljudi so po nesreči preselili iz kontaminiranega okolja. Radioaktivnost je ostala velik problem in nemogoče je z gotovostjo oceniti, koliko ljudi je umrlo zaradi posrednih posledic nesreče. Po mednarodni lestvici jedrskih nesreč (INES) je černobilska nesreča označena s številko 7.
* radioaktivni odpadki.
*[[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|nesreča v jedrski elektrarni Fukušima]], [[Japonska]], 11. marec 2011. Kot posledica plimnega vala ([[Cunami|cunamija]]) je prišlo do taljenja treh reaktorskih jeder ter več vodikovih eksplozij. Neposrednih žrtev ni bilo, ocena pa je, da je zaradi stresa umrlo 1.600 predvsem starejših oseb. Količina sproščenega sevanja je bila 10-krat nižja kot v Černobilu, na srečo pa je tudi glavnino radioaktivnega oblaka odneslo nad nenaseljeni [[Tihi ocean]].
*[[Otok treh milj|jedrska nesreča na Otoku treh milj]], ZDA, 28. marec 1979. Med obratovalno nesrečo je prišlo do delnega taljenja reaktorskega jedra. Nesreča naj ne bi imela vplivov na zaposlene in okolico in tudi naj ne bi prišlo do radioaktivnih izpustov v okolico.<ref name="BI">{{navedi splet |url=https://www.businessinsider.com/chernobyl-fukushima-three-mile-island-nuclear-disasters-2019-6 |title=Chernobyl was the world's worst nuclear-power-plant accident. Here's how it compares with Fukushima and Three Mile Island. |accessdate=28.10.2019 |date=17.6.2019 |format= |work=Business Insider }}</ref><ref name="dnevnik">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042430942 |title=Seznam desetih najhujših nesreč v zgodovini jedrskih elektrarn |accessdate=28.10.2019 |date=23.10.2012 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] }}</ref>
Nekatere vrste jedrskih elektrarn imajo tudi uparjalnik, ki je meja med jedrskim in konvencionalnim delom jedrske elektrarne.
== Uporaba po svetu ==
[[Slika:Kernkraftwerk Grafenrheinfeld - 2013.jpg|thumb|Obdan s hladilnimi stolpi je v polkrožnem objektu zaščiten jedrski reaktor]]
[[Slika:Nuclear power station.svg|thumb|left|Razširjenost jedrske energije v svetu leta 2017. ''(source: see file description)''
=== Pregled stanja in načrtov ===
Jedrske elektrarne trenutno uporablja 31 držav. Večina jih stoji v Evropi, Severni Ameriki, Vzhodni Aziji in Južni Aziji. Največji proizvajalec jedrske energije so Združene države Amerike, medtem ko Francija z njihovo pomočjo zadovolji največji delež svojih potreb po električni energiji. Leta 2010, še pred [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko nesrečo v Fukušimi]], se je pričakoval zagon povprečno 10 reaktorjev letno; po podatkih Svetovnega združenja za jedrsko energijo (''World Nuclear Association'') pa je med letoma 2007 in 2009 od načrtovanih 17 civilnih reaktorjev pričelo obratovati le 5.<ref name="ditt"/> Leta 2012 je proizvodnja elektrike s pomočjo jedrske energije dosegla najnižji nivo po letu 1999.<ref name=wna13>{{cite web |url=http://www.world-nuclear-news.org/NN_Nuclear_power_down_in_2012_2006131.html |title=Nuclear power down in 2012 |author=WNA |date=20.6.2013 |work=World Nuclear News }}</ref><ref name="intro">{{cite web|url=http://www.world-nuclear.org/info/inf104.html|title=The Nuclear Renaissance|publisher=}}</ref>
Najintenzivnejši program izgradnje jedrskih elektrarn trenutno izvaja Kitajska – v izgradnji je 11 novih reaktorjev<ref name="Nuclear Power in China">,{{cite web|url=http://www.world-nuclear.org/info/inf63.html|title=China Nuclear Power - Chinese Nuclear Energy|publisher=}}</ref> – poleg tega pa je v izgradnji še znatno število novih reaktorje v Rusiji, Indiji in Južni Koreji. Po drugi strani pa bo v naslednjih 10–15 letih potrebno zaustaviti najmanj 100 manjših in starejših reaktorjev.<ref name=ditt>Michael Dittmar. [http://www.smh.com.au/business/taking-stock-of-nuclear-renaissance-that-never-was-20100817-128ky.html Taking stock of nuclear renaissance that never was] ''Sydney Morning Herald'', 18.8.2010.</ref>
==== Opis delovanja reaktorja ====
Nekatere države so jedrske elektrarne uporabljale v preteklosti, trenutno pa nimajo nobene operativne. Primer je npr. [[Italija]], ki je na referendumu leta 1987 izglasovala in do 1990 izvedla zaprtje vseh jedrskih elektrarn. [[Kazahstan]] in [[Armenija]] načrtujeta ponovno oživitev proizvodnje električne energije s pomočjo jedrske elektrarne. [[Belorusija]] načrtuje zagon svoje prve elektrarne konec leta 2019. Projekt financira [[Rusija]].
Osrednji del primarnega sistema je reaktor. V njem poteka kontrolirana verižna jedrska reakcija [[Jedrska cepitev|cepitve jeder]]. Med atomi, ki so prisotni v naravi, lahko edinole pri najtežjem med njimi, [[Uran|uranu]], izzovemo verižno reakcijo cepitve. Pri skoraj vsakem elementu najdemo več vrst atomov, ki se imenujejo izotopi. Tudi naravni uran ima dva glavna izotopa, ki se imenujeta uran-235 in uran-238. Označujemo ju z <sup>235</sup>U in <sup>238</sup>U. Verižna reakcija lahko poteka le na <sup>235</sup>U, katerega je v naravnem uranu zgolj 0,7 %, preostalih 99,3 % pa je <sup>238</sup>U. Slednji ni povsem neuporaben, saj iz njega v reaktorju sčasoma nastaja plutonij, ki je prav tako primeren za verižno reakcijo.
V vsakem jedrskem reaktorju je prisotno '''[[jedrsko gorivo]]''', ki v veliki večini primerov vsebuje uran (izjemoma tudi umetni element plutonij). Gorivo je lahko narejeno iz naravnega urana ali pa iz obogatenega urana, pri katerem je s posebnimi metodami povečan delež <sup>235</sup>U in je zato tako gorivo bolj učinkovito. Področje reaktorja, v katerem se nahaja gorivo, se imenuje '''sredica'''.
Več držav trenutno uporablja jedrske elektrarne, vendar načrtujejo njihovo postopno zapiranje brez izgradnje novih. Primer so [[Belgija]], [[Nemčija]], [[Španija]] in [[Švica]]. Nekaj držav o tem še razmišlja, npr. [[Nizozemska]], [[Švedska]], [[Tajvan]]. [[Avstrija]] ni nikoli pričela uporabljati sicer popolnoma zgrajene elektrarne.
Za proženje cepitve so najbolj uspešni počasni nevtroni, katerih hitrost je nekaj tisočkrat manjša od hitrosti nevtronov, ki nastanejo pri cepitvi. Zato ima večina reaktorjev tudi posebno snov za upočasnjevanje oziroma zaviranje nevtronov, ki se imenuje '''moderator'''. Nevtroni se najbolj učinkovito upočasnjujejo pri trkih z lahkimi jedri, zato so moderatorji narejeni iz elementov z začetka periodnega sistema. Ker mora moderator zgolj upočasnjevati nevtrone in jih ne tudi absorbirati (sicer bi jih zmanjkalo za verižno reakcijo), poleg tega pa imeti še vrsto drugih ugodnih fizikalnih in kemičnih lastnosti, je število možnih moderatorjev precej omejeno. Večina reaktorjev ima za moderator eno od naslednjih treh snovi: navadno vodo (H<sub>2</sub>O), [[Težka voda|težko vodo]] ali [[grafit]]. Težka voda se od navadne razlikuje v tem, da je v njej navadni (»lahki«) vodik <sup>1</sup>H nadomeščen s »težkim« vodikom ali devterijem (<sup>2</sup>H ali D), ki ga je v naravnem vodiku zgolj 0,015 %. Izkaže se, da reaktorji, ki imajo za moderator [[grafit]] ali [[Težka voda|težko vodo]], lahko obratujejo na naravni uran, medtem ko tisti na navadno vodo potrebujejo gorivo iz obogatenega urana, saj je absorpcija nevtronov v navadnem vodiku razmeroma velika.
Zaradi finančnih, političnih in tehničnih vzrokov Kuba, Libija, Severna Koreja in Poljska niso nikoli do konca zgradile svojih prvih elektrarn, Avstralija, [[Azerbajdžan]], [[Gruzija]], [[Gana]], [[Irska]], [[Kuvajt]], [[Oman]], [[Peru]], [[Singapur]] in [[Venezuela]] pa niso nikoli niti pričeli z gradnjo svojih načrtovanih prvih jedrskih elektrarn.<ref name=gl2011>{{cite web |url=http://www.greenleft.org.au/node/47834 |title=Germany: Nuclear power to be phased out by 2022 |author=Duroyan Fertl |date=5.6.2011 |work=Green Left }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2011/05/26/business/global/26nuclear.html?_r=1 |title=Switzerland Decides on Nuclear Phase-Out |author=James Kanter |date=25.5.2011 |work=New York Times |page= }}</ref>
Energija, ki se sprosti pri jedrskih reakcijah v reaktorju, se zelo hitro spremeni v toploto. Za njeno odvajanje poskrbi '''hladilo'''. Reaktorsko hladilo mora biti v tekočem ali plinastem stanju in tako kot moderator tudi hladilo ne sme pretirano absorbirati nevtronov. V mnogih primerih je hladilo hkrati tudi moderator, ni pa to nujno. Za hladila se največkrat uporabljajo navadna in težka voda ter plina [[Ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]] in [[helij]].
=== Pregled v številkah ===
[[Slika:Nuclear power percentage.svg|thumb|upright=2|Države po deležu proizvodnje jedrske energije v vsej proizvodnji električne energije.]]
Vsak reaktor mora imeti tudi '''regulacijski sistem''', s katerim zaženemo ter ustavimo reaktor in določamo moč reaktorja. Regulacijski sistem vsebuje snovi, ki so močni absorberji nevtronov ([[kadmij]], bor, [[indij]], [[srebro]]...).
[[Slika:Nuclear Energy by Year.svg|thumb|upright=2|Časovnica pričetkov in zaključkov obratovanja jedrskih kapacitet od 1950-ih dalje.<ref name="IAEA">{{cite web|url=http://www.iaea.org/PRIS/WorldStatistics/OperationalReactorsByCountry.aspx|title=Operational & Long-Term Shutdown Reactors|date=13.4.2013|publisher=IAEA|accessdate=14.4.2013}}</ref> Pozitivne vrednosti pomenijo priklopljene, negativne pa odklopljene kapacitete.]]
{| style="width: 100%; font-size: 1em;"
Doslej so razvili že veliko število različnih vrst reaktorjev glede na namen uporabe. Tudi pri reaktorjih za proizvodnjo energije oziroma pri jedrskih elektrarnah obstaja vrsta različnih izvedb, ki jih v glavnem lahko razdelimo glede na vrsto goriva, moderatorja in hladila.
|-
| valign=top |
=== Konvencionalni del (turbina, generator, kondenzator) ===
{{legend2|#3b74bc|Delujoči reaktorji, gradnja novih reaktorjev}}<br/>
Turbinski oziroma konvencionalni del je del jedrske elektrarne, v katerem se toplotna energija pare pretvarja v mehansko delo in naprej v električno energijo. Sestavljajo ga zelo podobni sistemi in deli kot v termoelektrarni. Konvencionalni del sestavljajo:
{{legend2|#5db6e9|Delujoči reaktorji, načrtovanje novogradenj}}<br/>
{{legend2|#4a9e06|Ni delujočih, novi reaktorji v gradnji}}<br/>
* [[parna turbina]],
{{legend2|#96d167|Ni delujočih, novi reaktorji v načrtovanju}}
* [[električni generator]],
| valign=top |halign=center|
* kondenzator,
{{legend2|#d4aa00|Delujoči reaktorji, brez sprememb}}<br/>
* sistem za hlajenje kondenzatorja (pretočno hlajenje ali [[Hladilni stolp|hladilni stolpi]] ali oboje).
{{legend2|#ef2929|Delujoči reaktorji, razmišlja o zaustavitvi}}<br/>
{{legend2|#000000|Uporaba jedrske energije za civilne potrebe ni dovoljena}}<br/>
Parna turbina, električni generator in kondenzator se nahajajo v ločeni stavbi, ki jo imenujemo turbinska zgradba.
{{legend2|#b9b9b9|Ni reaktorjev}}
|}
Parametri pare (temperatura, tlak, vlažnost) so v jedrski elektrarni nekoliko drugačni kot v konvencionalni termoelektrarni. Temu so prilagojene konvencionalne komponente jedrske elektrarne, ki zato niso povsem enake kot v termoelektrarni.
]]
[[Slika:АЭС Европы.png|thumb|300px|Jedrske elektrarne v Evropi]]
== Vrste oziroma tipi jedrskih elektrarn<ref name=":0" /> ==
Obstaja vrsta različnih izvedb jedrskih elektrarn, ki jih v glavnem lahko razdelimo na to, kakšno vrsto goriva, moderatorja in hladila uporabljajo. Tipi jedrskih elektrarn so:
* '''[[Tlačnovodni reaktor]]''' (''Pressurized water reactor'' - PWR) - Moderiran in hlajen z navadno vodo. V reaktorju je tako visok tlak, da voda ne zavre. Toplota se prenaša na sekundarni krog v uparjalniku, kjer nastaja para in poganja turbino. Tudi sovjetski/ruski reaktorji tipa VVER so tlačnovodni reaktorji.
Od 31 držav, kjer so jedrske elektrarne v uporabi, so v večini z energijo iz njih oskrbujejo le v Franciji, na Slovaškem, v Ukrajini in na Madžarskem (stanje 2018).
* '''Vrelni reaktor''' (''Boiling Water Reactor'' - BWR) - Moderiran in hlajen z navadno vodo. Voda v reaktorju vre, nastala para poganja turbino.
* '''Težkovodni tlačni reaktor''' ( ''Pressurized Heavy Water Reactor'' - PHWR; ''CANada – Deuterium – Uranium'' (CANDU)) - Moderiran in hlajen s težko vodo. Voda v reaktorju ne vre. Težka voda v uparjalniku greje lahko vodo, nastala para poganja turbino.
* '''Plinsko hlajeni reaktor''' ( ''Gas Cooled Reactor'' - GCR, ''Advanced Gas-cooled Reactor'' - AGR, ''High'' ''Temperature Gas-cooled Reactor'' - HTGR) - Moderator je grafit, hladilo pa plin, ki v uparjalniku greje vodo. Nastala para poganja turbino.
* '''Grafitni vodno hlajeni reaktor''' (''Light Water Graphite Reactor'' (LWGR)) - Moderator je grafit, hladilo pa voda, ki v tlačnih ceveh ob gorivu vre. Ruska kratica teh reaktorjev je RBMK. Reaktor v Černobilu, kjer se je zgodila najhujša jedrska nesreča, je bil tega tipa.
* '''Hitri oplodni reaktor''' (''Fast Breeder Reactor'' - FBR) - Moderatorja nima, primarno in sekundarno hladilo je tekoči natrij. Primarno, radioaktivno hladilo v prenosniku toplote oddaja segreva sekundarno hladilno zanko iz (neradioaktivnega) natrija, slednja v uparjalniku uparja vodo, nastala para poganja turbino.
= Zgodovina<ref name=":0" /> =
Količinsko so z naskokom največji proizvajalec ZDA z 808.028 [[GWh]] jedrskih kapacitet 2019, sledi Francija z 395.908 GWh.<ref name="stats" /> Stanje decembra 2018 je: operativnih 457 reaktorjev z neto kapacitetami 401.837 [[MWe]] in 54 reaktorjev z neto kapaciteto 55.364 MWe v izgradnji. Od reaktorjev v izgradnji jih je 11 z 10.982 MWe na Kitajskem.<ref>{{Cite book|url=https://www-pub.iaea.org/MTCD/Publications/PDF/RDS-2-38_web.pdf|title=Nuclear Power Reactors in the World|last=|first=|publisher=International Atomic Energy Agency|year=2018|isbn=978-92-0-101418-4|location=Vienna|pages=}}</ref>
Izkoriščanje energije jedrske verižne reakcija temelji na znanstvenih odkritjih s področja jedrske fizike.
{| class="wikitable sortable" style="text-align: right; "
* '''1896:''' Začetek jedrske fizike: [[Antoine Henri Becquerel|Henry Becquerel]] odkrije, da uranova sol seva prodorne žarke.
* '''1898:''' [[Marie Skłodowska-Curie|Marie]] in [[Pierre Curie]] ta pojav imenujeta radioaktivnost in izolirata radioaktivni element [[radij]].
* '''1932''': [[James Chadwick]] odkrije [[nevtron]], osnovni delec, ki igra izjemno pomembno vlogo v reaktorski fiziki.
* '''1938:''' [[Otto Hahn]] in [[Fritz Strassmann]] obstreljujeta uran z nevtroni in odkrijeta reakcijo cepitve jeder urana.
* '''2. december 1942''': Steče prva nadzorovana verižna reakcija cepitve jeder v poskusni napravi, ki so jo imenovali '''Chicago Pile 1 (CP1'''). Izgradnjo naprave je vodil fizik Enrico Fermi. To je bil za današnje pojme zelo velik sestav iz urana in grafita. Prvo verižno reakcijo so vzdrževali 28 minut.
* Prva leta po odkritju verižne reakcije je bila jedrska energija uporabljana le v vojaške namene. Vendar pa so kmalu po vojni so pričeli z razvojem uporabe jedrske cepitve za proizvodnjo električne energije. Zelo pomemben je bil zakon o atomski energiji - '''Atomic Energy Act''', ki ga je leta '''1946''' sprejel ameriški kongres. Z njim je bil omogočen razvoj civilne uporabe jedrske energije.
* '''1951:''' Zasvetijo prve štiri žarnice, ki jih je napajala električna energija, proizvedena s pomočjo hitrega oplodnega reaktorja EBR-1 v Idaho Falls v ZDA.
* Vzporedno poteka razvoj reaktorja, prvotno namenjenega pogonu podmornic. Prva podmornica na jedrski pogon Nautilus je zaplula leta '''1954'''. Energijo za pogon je dajal tlačnovodni reaktor.
* '''1954:''' V kraju Obninsk v Sovjetski zvezi poženejo prvo jedrsko elektrarno na svetu APS-1. Imela je le 5 MW električne moči. Bila je moderirana z grafitom in je predstavljala zametek kasnejših elektrarn tipa RBMK (černobilski tip reaktorja). Zaprli so jo leta 2002 po 48 letih obratovanja.
* '''1957:''' V ZDA poženejo prvo komercialno jedrsko elektrarno Shippingport. Njen tlačnovodni reaktor, ki ga je zgradila družba Westinghouse, je bil razvit iz podmorniškega reaktorja.
Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so tudi druge razvite industrijske države (Velika Britanija, Kanada, Francija, Nemčija, ...) postavile prve jedrske elektrarne in pripravljen je bil teren za njihovo široko komercialno uporabo.
== Vloga jedrske elektrarne pri proizvodni elektrike ==
[[Slika:Sproščanje CO2 iz različnih elektrarn.png|sličica|331x331_pik|Sproščanje CO<sub>2</sub> iz različnih elektrarn]]
Jedrska elektrarna ima zaradi svojega zanesljivega in neprekinjenega delovanja na polni moči ugoden vpliv na elektroenergetski sistem, saj zagotavlja:
* '''Zanesljivost oskrbe z električno energijo (energetska neodvisnost države),'''
* '''Ekonomsko stabilnost trga električne energije,'''
* '''Stabilnost elektroenergetskega sistema.'''
Obenem pa jedrska elektrarna pripomore tudi k '''zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje''', saj nadomešča fosilna goriva.
Jedrska energija ima veliko vlogo pri zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida ([[Ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]]), saj je trenutno edini tehnološko in ekonomsko razviti vir energije, ki je že dostopen in lahko v dovolj veliki meri nadomešča fosilna goriva (seveda je tak vir tudi hidroenergija, vendar je ta v veliki meri že izkoriščena). Primerjava sproščanja CO<sub>2</sub> iz posameznih vrst elektrarn je na sliki ''Sproščanje CO<sub>2</sub> iz različnih elektrarn'' in iz nje je jasno razvidno, da jedrske elektrarne sproščajo zgolj nekaj odstotkov CO<sub>2</sub>, ki ga za enako količino proizvedene energije sprostijo termoelektrarne.
=== Delež v svetovnem merilu<ref>{{Navedi splet|url=https://world-nuclear.org/information-library/non-power-nuclear-applications/radioisotopes-research/research-reactors.aspx|title=Research Reactors|date=12.05.2021|accessdate=12.05.2021|website=World Nuclear Association}}</ref> ===
V svetu je približno 10 % vse električne energije proizvedene v jedrskih elektrarnah, ki obratujejo v 31 državah. Konec leta 2019 je obratovalo skupni 443 jedrskih reaktorjev.
Jedrska energija je tudi drugi največji vir nizkoogljične energije na svetu.
V več kot 53 državah deluje še približno 220 raziskovalnih reaktorjev, nekaj jih pa je še v gradnji. Številni raziskovalni reaktorji se poleg tega, da se uporabljajo za raziskave in usposabljanje, uporabljajo tudi za proizvodnjo medicinskih in industrijskih izotopov.
[[Slika:Deleži električne energije iz jedrskih elektrarn leta 2019.png|sličica|423x423px|Deleži električne energije iz jedrskih elektrarn leta 2019]]
=== Deleži po posameznih državah<ref>{{Navedi splet|url=https://www-pub.iaea.org/MTCD/Publications/PDF/RDS-2-40_web.pdf|title=Nuclear Power Reactors in the World (Edition 2020)|date=12.05.2021|accessdate=12.05.2021|website=International Atomic Energy Agency (IAEA)}}</ref> ===
Trinajst držav je leta 2019 vsaj četrtino električne energije proizvedlo iz jedrske energije. Največ je proizvedla Francija, kar 70.6 %, medtem ko ZDA, kjer je največ jedrskih elektrarn na svetu, dobijo le dobrih 20 % električne energije iz svojih 96 jedrskih elektrarn. V zadnjih letih se je najbolj povečal delež proizvodnje iz jedrske energije na Kitajskem.
V Sloveniji smo v letu 2019 proizvedli 37 % električne energije v jedrski elektrarni Krško.
Slika ''Deleži električne energije iz jedrskih elektrarn leta 2019'' kaže deleže proizvodnje električne energije leta 2019 v jedrskih elektrarnah v državah sveta z jedrskimi programi.
Spodnja tabela pa podaja pregled števila in moči obratujočih jedrskih elektrarn po državah.
{| class="wikitable"
|+Pregled vseh obratujočih jedrskih elektrarn na dan 31.12.2019.
|'''Država'''
|'''Število JE'''
|'''Skupaj MW'''
|-
|Argentina
|+Proizvodnja jedrske energije po državah leta 2018<ref name="stats">{{cite web|url=http://www.iaea.org/PRIS/WorldStatistics/NuclearShareofElectricityGeneration.aspx|title=Nuclear Share of Electricity Generation in 2018|date=22.7.2019|publisher=IAEA|accessdate=22.7.2019}}</ref><ref name="IAEA">{{cite web|url=http://www.iaea.org/PRIS/WorldStatistics/OperationalReactorsByCountry.aspx|title=Operational & Long-Term Shutdown Reactors|date=13.4.2013|publisher=IAEA|accessdate=14.4.2013}}</ref><ref name="World Nuclear">{{cite web | url= http://www.world-nuclear.org/info/reactors.html | title= World Nuclear Power Reactors & Uranium Requirements | date= 1.10.2010 | publisher= World Nuclear Association | accessdate= 23.10.2010 }}</ref>
|3
|1641
|-
|Armenija
! rowspan="2" | Država
|1
! colspan="2" | Št. reaktorjev
|375
! rowspan="2" | Moč<br />Neto skupaj ([[MWe|MW<sub>e</sub>]])
! rowspan="2" | Proizvedena<br />elektrika ([[GWh]])
! rowspan="2" | Delež vse<br />porabljene elektrike
! rowspan="2" | Opombe
|-
|Belgija
! v uporabi
|7
!{{abbr|v izgradnji|under construction}}
|5930
|-
|Bolgarija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Argentina}} [[Argentina]]
| 32
|2006
| 1
| 1633
| 6452,97
| 4,7%
|
|-
|Brazilija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Armenija|}} [[Armenija]]
| 12
|1884
| 0
| 375
| 1898,08
| 25,6%
|
|-
|Češka
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Bangladeš}} [[Bangladeš]]
| 06
|3932
| 2
| ni na voljo
| ni na voljo
| ni na voljo
|
|-
|Finska
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Belorusija}} [[Belorusija]]
| 04
|2794
| 2
| ni na voljo
| ni na voljo
| ni na voljo
|
|-
|Francija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]
| 758
|63130
| 0
| 5918
| 27251,38
| 39,0%
|
|-
|Indija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Brazilija}} Brazilija
| 222
|6255
| 1
| 1884
| 14786,95
| 2,7%
|
|-
|Iran
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]]
| 21
| 0915
| 1966
| 15444,71
| 34,7%
|
|-
|Japonska
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]
| 1933
|31679
| 0
| 13554
| 94449,51
| 14,9%
|
|-
|Južna Afrika
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]]
| 462
|1860
| 11
| 42858
| 277055,93
| 4,2%
|
|-
|Južna Koreja
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Češka republika}} [[Češka republika]]
| 624
|23172
| 0
| 3932
| 28255,79
| 34,5%
|
|-
|Kanada
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Finska}} [[Finska]]
| 419
|13554
| 1
| 2784
| 21880,84
| 32,4%
|
|-
|Kitajska
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]
| 5848
|45518
| 1
| 63130
| 395908,34
| 71,7%
|
|-
|Madžarska
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemčija]]
| 74
|1902
| 0
| 9515
| 71866,45
| 11,7%
| style="text-align:left;" | Načrtovano zaprtje do 2022
|-
|Mehika
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska]]
| 42
|1552
| 0
| 1902
| 14857,26
| 50,6%
|
|-
|Nemčija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]
| 226
|8113
| 7
| 6255
| 35388,66
| 3,1%
|
|-
|Nizozemska
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Iran}} [[Iran]]
| 1
| 0482
| 915
| 6300,12
| 2,1%
|
|-
|Pakistan
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Japonska}} [[Japonska]]
| 425
|1318
| 2
| 39752
| 49330,13
| 6,2%
| style="text-align:left;" | Večina reaktorjev trenutno ne obratuje
|-
|Romunija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Republika Koreja}} [[Južna Koreja]]
| 242
|1300
| 4
| 22444
| 127077,41
| 23,7%
|
|-
|Rusija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Mehika}} [[Mehika]]
| 238
|28437
| 0
| 1552
| 13200,33
| 5,3%
|
|-
|Slovaška
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]]
| 14
|1814
| 0
| 482
| 3340,53
| 3,0%
|
|-
|Slovenija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Pakistan}} [[Pakistan]]
| 51
| 2688
| 1318
| 9289,67
| 6,8%
|
|-
|Španija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]]
| 27
|7121
| 0
| 1300
| 10459,34
| 17,2%
|
|-
|Švedska
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]]
| 377
|7740
| 6
| 28177
| 191340,03
| 17,9%
|
|-
|Švica
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Slovaška}} [[Slovaška]]
| 4
|2960
| 2
| 1814
| 13788,90
| 55,0%
|
|-
|Tajvan
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]]<ref>https://www.nek.si/en/about-nek/production</ref>
| 14
|3844
| 0
| 688
| 5489,91
| 35,9%
|
|-
|Ukrajina
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]
| 215
|13107
| 0
| 1860
| 10587,11
| 4,7%
|
|-
|Velika Britanija
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Španija}} [[Španija]]
| 715
|8923
| 0
| 7121
| 53363,83
| 20,4%
|
|-
|ZDA
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Švedska}} [[Švedska]]
| 896
|98152
| 0
| 8613
| 65868,10
| 40,3%
|
|-
|'''Skupaj'''
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Švica}} [[Švica]]
|'''443'''
| 5
|'''392098'''
| 0
| 3333
| 24496,46
| 37,7%
| style="text-align:left;" | Načrtovano postopno zapiranje
|-
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Tajvan}} [[Tajvan]]
| 6
| 2
| 5052
| 26656,43
| 11,4%
|
|-
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Turčija}} [[Turčija]]
| 0
| 1
| ni na voljo
| ni na voljo
| ni na voljo
|
|-
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajina]]
| 15
| 2
| 13107
| 79532,01
| 53,0%
|
|-
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} [[Združeni arabski emirati]]
| 0
| 4
| ni na voljo
| ni na voljo
| ni na voljo
|
|-
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Velika Britanija }} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]]
| 15
| 1
| 8923
| 59112,26
| 17,7%
|
|-
| style="text-align:left;" |{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]
| 99
| 2
| 99680
| 808028,33
| 19,3%
|
|-
! Svet skupaj
! 457
! 54
! 401,837 MW<sub>e</sub>
! 2,563 TWh
!
!
|}
Poleg naštetih reaktorjev, namenjenih proizvodnji električne energije, na svetu obratuje še '''nekaj sto reaktorjev za pogon plovil.''' Jedrski pogon pokaže svoje največje prednosti pri podmornicah. Jedrske podmornice imajo ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija in Kitajska. Velesile imajo tudi nekatere druge vojne ladje, zlasti letalonosilke, na jedrski pogon. Vsi reaktorji za pogon plovil so tlačnovodni in imajo gorivo iz visoko obogatenega urana, ki omogoča obratovanje okoli 10 let brez menjave goriva.
Edine civilne ladje na jedrski pogon, ki plujejo še danes, so ruski ledolomilci v arktičnem morju.
=== Slovenija ===
[[Slika:NE-Krsko.JPG|right|thumb|300px|Jedrska elektrarna Krško]]
{{Glavni|Jedrska elektrarna Krško}}
Priprave na izgradnjo nuklearne elektrarne v Sloveniji so se z raziskavami možnih lokacij pričele že v 1960-ih. Sporazum med slovenskim in hrvaškim elektrogospodarstvom je bil podpisan 1970, z delom pa je elektrarna, katere opremo je dobavilo ameriško podjetje Westinghouse, pričela leta 1983.<ref name="24ur-NEK"></ref> Zaradi počasnega in dragega prehoda v nizkoogljično družbo ter padajočega deleža samooskrbe z električno energijo<ref name="agencija">{{navedi splet |url=https://www.agen-rs.si/porocila-agencije/-/asset_publisher/M2GdU2jRtCxV/content/porocilo-o-stanju-na-podrocju-energetike-v-sloveniji-v-letu-2013?inheritRedirect=false&redirect=https%3A%2F%2Fwww.agen-rs.si%2Fporocila-agencije%3Fp_p_id%3D101_INSTANCE_M2GdU2jRtCxV%26p_p_lifecycle%3D0%26p_p_state%3Dnormal%26p_p_mode%3Dview%26p_p_col_id%3Dcolumn-1%26p_p_col_count%3D1 |title=POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI |accessdate=27.10.2019 |date=junij 2019 |format= |work=Agencija RS za energijo }}</ref> Slovenija vedno bolj razmišlja o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško (NEK 2; Nuklearna Elektrarna Krško 2) ter morebitnem predčasnem zaprtju [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]].<ref name="24urnek2">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-gradnja-drugega-bloka-jedrske-elektrarne-samo-se-vprasanje-casa.html |title=Je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne samo še vprašanje časa? |accessdate=27.10.2019 |date=10.9.2019 |format= |work=24ur.com }}</ref>
=== Prednosti in slabosti ===
== Tipi jedrskih elektrarn glede na reaktor ==
Pri vrednotenju prednosti in slabosti jedrskih elektrarn je potrebno upoštevati več dejavnikov (ekonomske, okoljske in politične).
Glede na tip reaktorja ločimo naslednje vrste jedrskih elektrarn:
* [[tlačnovodni reaktor]] (PWR, angl. pressurized water reactor), kakršnega imamo tudi v Nuklearni elektrarni Krško
* [[vrelovodni reaktor]] (BWR, angl. boiling water reactor),
* [[težkovodni reaktor]] (CANDU, angl. CANada – Deuterium – Uranium),
* plinsko hlajeni reaktor,
* vodno hlajeni grafitni reaktor (LWGR, angl. ''light water graphite reactor''; uporablja se tudi oznaka RBMK),
* hitri natrijevi [[oplodni reaktor]]ji BN-600 Rusija
Nekatere redke vrste reaktorjev pa za hladilo uporabljajo [[kovine]], npr. [[natrij]] ali [[svinec]]:
* reaktorji IV. generacije (visokotemperaturni reaktor, hitri oplodni-svinčeni reaktor, staljeno solni reaktor, hitri oplodni plinsko hlajeni reaktor, natrijev hitri reaktor, super kritični vodno hlajeni reaktor).<ref name="gen-i"></ref>
Prednosti jedrske energije:
== Opis delovanja ==
[[Slika:Pressurised water reactor slovene1.svg|thumb|550px|Shema [[Tlačnovodni reaktor|tlačnovodnega reaktorja]] (PWR – ''Pressurised Water Reactor'') – uporablja ga npr. [[Nuklearna elektrarna Krško]] in je z 69 % vseh reaktorjev najbolj razširjen tip v uporabi. Hladilni del za odvečno paro je običajno izpust v reko (Krško, shema) ali preko hladilnih stolpov v obliki širokih dimnikov (zgornja slika elektrarne v Franciji)]]
[[Slika:Boiling water reactor slovene.svg|thumb|550px|Shematika vrelovodnega reaktorja (BWR – ''Boiling Water Reactor''), drugega najbolj razširjenega tipa reaktorja]]
Jedrske elektrarne ločimo glede na vrsto goriva, vrsto [[Moderator (reaktor)|moderator]]ja (upočasnjevalca [[nevtron]]ov) in vrsto hladila.
* Zagotavlja zanesljivo oskrbo z električno energijo, zmanjšuje odvisnost od uvoza energije iz drugih držav, zagotavlja električno energijo po konkurenčni ceni.
Osnovni način pridobivanja električne energije v jedrskih elektrarnah je enak načinu, na katerem temeljijo tudi klasične termoelektrarne. Električna energija nastane pri delovanju [[Električni generator|električnega generatorja]], ki ga poganja [[turbina]]. Turbino poganja [[vodna para]], ki pritiska na lopatice turbine in jo s tem vrti. Vodna para nastane pri segrevanju vode s toploto, ki se sprosti iz goriva, ki ga elektrarna uporablja. Med tem ko se v termoelektrarnah običajno uporablja premog, se v jedrskih elektrarnah uporablja [[jedrsko gorivo]], običajno naravni [[Radioaktivnost|radioaktivni element]] [[uran]].
* Zagotavlja velike količine proizvedene energije glede na potrebne količine goriva.
* Ne povzroča izpustov toplogrednih plinov v ozračje, kot tudi ne preostalih škodljivih emisij s katerimi povečujemo učinek tople grede. V celotni življenjski dobi jedrske elektrarne je sproščanje CO<sub>2</sub> mnogo manjše kot v primerjavi z drugimi tehnologijami. Pravimo, da ima jedrska energija majhen okoljski oziroma ogljični (CO<sub>2</sub>) odtis.
* Omogoča nam širok spekter uporabnosti jedrske tehnologije na področju delovanja človeka, npr. v medicini, industriji in znanosti.
* Proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah zmanjšuje odvisnost od uporabe fosilnih goriv za pridobivanje električne energije. Pomeni, da zmanjšujemo sproščanje CO<sub>2</sub> v ozračje in tudi varčujemo z naravnimi rezervami fosilnih goriv.
* Jedrska elektrarna prispeva k nastanku novih delovnih mest. Zagotavlja delovna mesta med samo izgradnjo, kot tudi med dolgoletnim obratovanjem.
Kot vsaka tehnologija ima tudi jedrska nekaj pomanjkljivosti:
[[Jedrski reaktor]] predstavlja ključni del jedrske elektrarne. V njem potekajo jedrske reakcije, pri katerih se sprošča energija. Energija v jedrskem reaktorju nastane pri [[Cepitev jeder|cepitvi atomskih jeder]]. Jedro [[Atom|atoma]] je sestavljeno iz pozitivno nabitih [[proton]]ov in električno nevtralnih [[nevtron]]ov. Protone in nevtrone s skupnim imenom imenujemo [[nukleon]]i. Med nukleoni v jedru deluje privlačna močna jedrska sila; hkrati pa med pozitivno nabitimi protoni deluje odbojna [[Elektrostatika|elektrostatična]] sila. Od razmerja med privlačno jedrsko in odbojno elektromagnetno silo je odvisno, ali bo atomsko jedro stabilno ali nestabilno. Razmerje sil pa je odvisno od števila protonov in nevtronov v jedru ter njihovega razmerja. Če je enih ali drugih preveč, je jedro nestabilno oziroma radioaktivno. Takšno jedro razpade, pri čemer se sprosti energija. V jedrskem reaktorju se hitrost razpada nadzoruje in uravnava.
* Človeške napake so v preteklosti povzročile tri jedrske nesreče, ki so negativno vplivale na družbeno sprejemljivost jedrske energije.
Na kakšen način radioaktivno jedro razpade, je odvisno od vrste jedra. V reaktorju, ki kot gorivo uporablja uran, jedro urana razpade na dve manjši jedri, kar imenujemo jedrska cepitev ali [[fisija]]. Hkrati nastanejo še dva ali trije nevtroni. Nevtroni, ki zletijo iz nestabilnega jedra, zadenejo v druga jedra, ki posledično tudi razpadejo. Nevtroni, ki nastanejo pri cepitvi jeder, na ta način povzročijo nadaljnje cepitve drugih jeder in proces se nadaljuje. Ta proces imenujemo verižna jedrska reakcija. Pomembno pri zagotavljanju ustreznega poteka verižne jedrske reakcije je, da stalno nastaja ustrezno število nevtronov. Če jih je preveč, lahko pride do hitrega naraščanja njihovega števila in eksplozije. Če jih nastaja premalo, se reaktor sčasoma ustavi. Razlog, da se običajno kot gorivo uporablja ravno uran, je, da je element lahko cepljiv. Nevtroni, ki nastajajo pri cepitvi jeder, imajo zelo veliko [[Kinetična energija|kinetično energijo]]. Kot taki lahko prehitro uidejo iz prostora z gorivom in ne povzročijo dovolj novih cepitev, da bi se verižna reakcija lahko nadaljevala. Zato se v reaktorju uporabljajo moderatorji, katerih naloga je upočasnitev nevtronov. Počasnejši nevtroni, imenovani tudi termični nevtroni, imajo večjo verjetnost, da se ujamejo v jedru in povzročijo novo cepitev. V Krškem in v večini drugih jedrskih elektrarn se kot moderator uporablja voda, v nekaterih ruskih tipih reaktorjev pa [[grafit]]. Poleg vloge moderatorja ima voda v takšnem reaktorju tudi vlogo hladilne tekočine. Ta preprečuje, da bi se reaktor pregrel, in hkrati služi kot medij za prenos toplote. Poleg vode uporabljamo za uravnavanje delovanja spreminjanje koncentracije [[Bor (element)|bor]]a v primarnem hladilu ali pa nadzorne palice, ki jih spuščamo ali dvigujemo iz sredice. Bor in kontrolne palice, ki vsebujejo [[srebro]], [[indij]] in [[kadmij]], so namreč močni zaviralci termičnih nevtronov.
* Pri pridobivanju jedrske energije nastajajo radioaktivni odpadki s katerimi je potrebno ravnati in upravljati zelo odgovorno.
* Možnost izpusta (uhajanja) radioaktivnih snovi v okolje zaznava javnost kot veliko tveganje.
* Cena investicije izgradnje jedrske elektrarne je visoka in se še povečuje zaradi vedno višjih varnostnih zahtev novejših tehnologij.
* Izgradnja jedrske elektrarne traja dalj časa v primerjavi z izgradnjo drugih elektrarn.
* Možnost zlorabe jedrske tehnologije za vojaške namene (jedrsko orožje).
== Položaj jedrske elektrarne v Sloveniji ==
Energija, sproščena pri jedrski reakciji, je vsaj milijonkrat večja od energije, ki se sprosti pri kemijski reakciji, kot je na primer kurjenje [[premog]]a. Energija se sprosti v obliki kinetične energije novonastalih delcev in [[Žarek gama|gama sevanja]]. Energija, ki se sprosti pri cepitvi jeder, vodo segreje, vroča voda (v obliki vode pod pritiskom ali običajne vrele vode - glej tipe reaktorjev) pa se nato uporablja za uparjanje vode v sekundarnem krogu, ki leži izven reaktorja in je v končni fazi tista, ki poganja turbino in posledično električni generator.<ref name="student">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/znanost/odprti-termin-za-znanost/drugi-blok-nuklearne-elektrarne-kr%C5%A1ko |title=DRUGI BLOK NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO |accessdate=28.10.2019 |date=15.7.2019 |format= |work=[[Radio Študent]] }}</ref><ref name="nek">{{navedi splet |url=https://www.nek.si/sl/o-jedrski-tehnologiji/jedrski-reaktor |title=Jedrski reaktor |accessdate=28.10.2019 |date= |format= |work=NEK }}</ref> Para iz turbine odteče v [[kondenzator]]. Kondenzator je prenosnik toplote, ki ga običajno hladi voda iz reke ali pa je zgrajen v obliki hladilnega stolpa. Para v njem kondenzira, kondenzat teče nazaj v uparjalnik. Opisani krožni proces imenujemo [[Rankinov cikel]].
[[Slika:Nuklearna elektrarna Krško.jpg|sličica|311x311px|Nuklearna elektrarna Krško]]
V Sloveniji imamo eno jedrsko elektrarno, Nuklearno elektrarno Krško (NEK), ki se nahaja na levem bregu Save 2 km od Krškega proti Brežicam. [[Jedrska elektrarna Krško]] (JEK) ima [[tlačnovodni reaktor]] (PWR) ameriške družbe Westinghouse z močjo 696 MW. V sedanjem času sodi med manjše jedrske elektrarne tega tipa.
[[Jedrska elektrarna Krško]] ima zaradi svoje, za [[elektroenergetski sistem Slovenije]] velike moči, zelo pomembno vlogo. V veliki meri zagotavlja stabilnost omrežja in vzdržuje kvalitetne napetostne razmere pri prenosu energije. Zaradi ugodne cene svoje energije in njenega velikega deleža precej prispeva k cenovni stabilnosti električne energije v Sloveniji. Bistveno tudi povečuje zanesljivost oskrbe oziroma neodvisnost od zunanjih dejavnikov.
== Opis ključnih sistemov ==
Ključni sistemi v delovanju elektrarne :
* Jedrski reaktor je srce elektrarne. V sredici reaktorja se sprošča toplota jedrske cepitve, ki jo prejme hladilo in na ta način odvaja energijo iz reaktorja. Jedrski reaktorji so vir radioaktivnega sevanja in morajo biti obdani s zaščitno zgradbo, ki vpija sevanje in preprečuje izpuste radioaktivnih snovi v okolje.
* Parna turbina pretvarja notranjo toplotno energijo pare v mehansko energijo. Turbina je navadno nameščena v zgradbi, ki je gradbeniško ločena od reaktorske zgradbe. Os turbine je običajno orientirana tako, da se v primeru razpada njeni deli ne morejo razleteti proti reaktorski zgradbi in jo poškodovati. V primeru tlačnovodnega jedrskega reaktorja (kot je npr. Jedrska elektrarna Krško), je parna turbina del sekundarnega kroga in ločena od primarnega kroga, ki vsebuje reaktor. Morebitno puščanje uparjalnikov je mogoče zaznati z nadzorom radioaktivnosti pare. Za razliko od tega v vrelnih jedrskih reaktorjih radioaktivno hladilo teče direktno skozi parne turbine. Turbina zato spada v radiološko nadzorovano področje elektrarne.
* [[Električni generator]] pretvarja mehansko energijo iz turbin v električno energijo.
* Varnostni ventili preprečujejo nesreče (eksplozijo cevi ali reaktorske posode), ki bi nastale zaradi previsokega tlaka. V primeru nesreče se odprejo in so sposobni prenašati maksimalni pretok tekočin ob zelo majhnem povečanju tlaka.
* Glavni kondenzator je velik prenosnik toplote, ki paro po izstopu iz turbine kondenzira nazaj v vodo, to pa črpalke prečrpajo nazaj v uparjalnik (pri tlačnovodnih reaktorjih) ali v reaktor (pri vrelovodnih reaktorjih). V glavnem kondenzatorju stopi para v stik s tisočimi cevmi, znotraj katerih se pretaka hladna voda iz okolja (npr. reke, morja ali iz hladilnega stolpa). Jedrska elektrarna Krško uporablja za hlajenje kondenzatorja vodo iz reke Save.
* Napajalne črpalke povišajo tlak vode (kondenzata) in jo vrnejo v uparjalnike (pri tlačnovodnih reaktorjih) ali v reaktorski sistem (pri vrelnih reaktorjih).
* Oskrba z zasilno električno energijo za vzdrževanje ključnih sistemov: jedrske elektrarne imajo za primer nesreče več virov zasilne električne energije izven lokacije. Razen tega imajo na sami lokaciji tudi lastne dizelske agregate, ki lahko v primeru nesreče napajajo varnostne sisteme. Jedrska elektrarna Krško lahko npr. lahko zasilno električno energijo prejme iz naslednjih virov: visokonapetostno omrežje, po rezerviranem daljnovodu iz [[Plinska elektrarna Brestanica|plinske elektrarne Brestanica]] ali iz treh lastnih dizelskih [[agregat]]ov.
* skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRO): sem spadajo kontaminirane trdne snovi, kot so zaščitna oprema, orodja, filtri, krpe in papir. Pri obratovanju nuklearke nastanejo tudi radioaktivni plini in voda. Vse te odpadke se na različne načine obdela in z dekontaminacijo, stiskanjem ali kako drugače zmanjša njihov volumen ter hrani na lokaciji. V Sloveniji gradimo urejeno skladišče NSRO v neposredni bližini NEK v Vrbini.<ref name="NSRO">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/naslednje-leto-predviden-zacetek-triletne-gradnje-odlagalisca-radioaktivnih-odpadkov/430358 |title=Naslednje leto predviden začetek triletne gradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov |accessdate=30.11.2019 |date=18.8.2017 |format= |work=[[MMC RTV-SLO|MMC RTV SLO]] }}</ref>
* skladišče visoko radioaktivnih odpadkov, kamor spada izrabljeno gorivo. Sčasoma se gorivo v reaktorju iztroši do te mere, da postane njegova nadaljnja uporaba iz tehničnega in ekonomskega vidika nesmotrna. Takrat se elektrarno načrtno ustavi in gorivo zamenja. Obdobje med dvema menjavama goriv se imenuje gorivni ciklus in v Krškem traja 18 mesecev. Pri večini elektrarn se izrabljeno gorivo hrani na mestu elektrarne v posebni zgradbi. Temu so namenjeni posebni bazeni, v katerih je gorivo shranjeno v rešetkah, obdanih z debelo plastjo vode.
Pomembno je omeniti, da električna energija iz NEK predstavlja 39 % v Sloveniji proizvedene električne energije, vendar pa polovica te elektrike pripada Hrvaški. Slovenija in Hrvaška sta podpisali slovensko-hrvaški sporazum, ki med drugim predvideva solastništvo NEK v razmerju 50:50.
== Prednosti in slabosti jedrskih elektrarn ==
{| class="wikitable" style="float:right"
|+ Primerjava stroškov proizvedene enote električne energije po tipih elektrarn.<ref name="finci">{{navedi splet |url=https://lutpub.lut.fi/bitstream/handle/10024/39685/isbn9789522145888.pdf?sequence=1&isAllowed=y |title=COMPARISON OF ELECTRICITY GENERATION COSTS |accessdate=30.10.2019 |date=2008 |format=pdf |work=Tarjanne Risto, Kivistö Aija }}</ref>
|-
!
! Investicijski<br/>stroški
! Delovanje in<br/>vzdrževanje
! Gorivo
! Emisije
! Seštevek<br/>[eur/MWh]
|- style="background:yellow"
|Jedrska<br/>elektrarna || 20 || 10 || 5 || 0 || 35
|-
| Termoelektrarna<br/>(premog) || 11,5 || 8 || 26,2 || (18,6) || 45,7 (64,6)
|-
| Termoelektrarna<br/>(plin) || 6,2 || 5 || 40 || 8 || 51,2 (59,2)
|-
| Vetrna<br/>elektrarna || 41,9 || 11 || 0 || 0 || 52,9
|-
| Biomasa (les) || 23,9 || 9 || 40,6 || 0 || 73,6
|-
|colspan="6"|<small>Opomba: vrednosti, ki vključujejo tudi stroške emisijskih kuponov, so v oklepajih.<br>Nekatere študije sicer ugotavljajo, da višina posameznih stroškovlahko močno niha<br> glede na dostopnost posameznega energetskega vira ter druge okoliščine v posamični državi.<ref>{{navedi splet |url=http://lab.fs.uni-lj.si/kes/erasmus/The%20Cost%20of%20Power%20Generation.pdf |title=The Cost of Power Generation-The current and future competitiveness of renewable and traditional technologies |accessdate=30.10.2019 |date=2010 |format= |work=Business Insights }}</ref></small>
|}
V Sloveniji imamo z jedrsko energijo in varnim obratovanjem jedrske elektrarne Krško pozitivne izkušnje. Odlično se je odrezala tudi na varnostnih (»stresnih«) testih na evropski ravni.
Pri vrednotenju prednosti in slabosti jedrskih elektrarn je poleg ekonomskih dejavnikov (ki so nakazani v tabeli), zaradi možnega geografsko širokega vpliva morebitnih nesreč upoštevati tudi okoljske, politične in čustvene dejavnike. Kot prednosti so običajno našteti naslednji dejavniki:
* ne proizvajajo onesnažujočih izpustov (kar vpliva na dejanski strošek proizvedene energije, saj za proizvodnjo ni potrebno kupovati [[Emisijski kupon|emisijskih kuponov]]),
* ne pripomorejo k [[Globalno segrevanje|globalnemu segrevanju]],
* zelo nizki stroški goriva; ko je elektrarna zgrajena, so stroški proizvodnje energije relativno nizki. Pri jedrski elektrarni cena goriva predstavlja le majhen delež obratovalnih stroškov - npr. podvojitev cen [[Uran (element)|uran]]a na svetovnem trgu poviša ceno proizvodnje samo za 5 %,
* nizki okoljski vpliv prevoza visoko koncentriranega goriva,
* posredni vplivi raziskav na ostale panoge in
* možna zelo dolga življenjska doba uporabe.
Med slabosti pa običajno štejemo:
* visoke investicijske stroške izgradnje in razgradnje (investicija v izgradnjo nove elektrarne sicer s časom pada, je pa za zagotavljanje varnega obratovanja še vedno relativno visoka-delež za varnostne sisteme se v investicijskih stroških povečuje) in težavno skladiščenje nevarnih radioaktivnih odpadkov,
* možne katastrofalne posledice nesreč,
* vpliv izpustov tople vode na lokalno vodno življenje,
* pogosto negativna podoba v javnosti,
* gradnja in varna razgradnja sta izjemno dragi ter
* nezmožnost hitrega prilagajanja obratovanja glede na trenutne potrebe v električnem omrežju.<ref name="bbc"></ref>
== Varnost v jedrskih elektrarnah ==
Na mednarodnem nivoju za jedrsko varnost skrbita predvsem [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo]] s sedežem na Dunaju (IAEA; ''International Atomic Energy Agency'') <ref name="finance">{{navedi splet |url=https://gradbenistvo.finance.si/295418?cctest& |title=Varnost v jedrskih elektrarnah |accessdate=28.10.2019 |date=21.11.2010 |format= |work=Finance }}</ref> ter [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM; ''European Atomic Energy Community''). Po nesreči v Fukušimi je na ravni EU prišlo do stresnih testov vseh jedrskih elektrarn, ki so privedle do enotnih 4 sklopov ukrepov:
* oblikovanje enotnih ocen tveganj za primer naravne nesreče (potres, poplava, ekstremne vremenske razmere);
* preverjanje elektrarn glede odpornosti na naravne nesreče najmanj vsakih 10 let;
* izvedba možnih izboljšav reaktorskih posod;
* razširitev varnostne ocene tudi na izredne vremenske razmere.<ref name="eu">{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/EC%20ENSREG%20Joint%20Statement%2026%20April%202012%20-Final%20to%20publish.pdf |title=Stress tests and Peer Review Process-Joint statement of ENSREG and the European Commission|accessdate=30.10.2019 |date=26.4.2012 |format= |work=The national European regulators and the European Commission as European Nuclear Safety Regulators Group (ENSREG }}</ref>
V Sloveniji za izvajanje nadzora deluje [[Uprava za jedrsko varnost]].<ref name="uprava">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-jedrsko-varnost/ |title=O upravi |accessdate=28.10.2019 |date= |format= |work=Uprava RS za jedrsko varnost }}</ref>
Na nivoju same elektrarne pa širitev radioaktivnih snovi v jedrskem gorivu običajno fizično preprečujejo štiri zaporedne pregrade, ki gorivo ločujejo od okolja.
* Prva pregrada: jedrsko gorivo UO<small><sub>2</sub></small> (uranov dioksid), ki zadržuje radioaktivne snovi;
* Druga pregrada: kovinska srajčka, ki obdaja gorivne tabletke uranovega dioksida in preprečuje pobeg radioaktivnih elementov v primarno hladilo;
* Tretja pregrada: tlačna meja primarnega sistema (reaktorska posoda, cevovodi, primarna črpalka, uparjalnik, komponente za fizično ločitev primarnega sistema od okolice);
* Četrta pregrada: zadrževalni hram, ki jedrski reaktor in primarni sistem ločuje od zunanjega okolja, v katerem živimo.<ref name="gen-i"></ref>
Varnostni sistemi v vsaki naslednji generaciji reaktorjev težijo k dodajanju števila pregrad ter pasivni varnosti in avtonomnosti (samodejno reagiranje ter neodvisnost od zunanjih energetskih virov).<ref name="finance"></ref>
Splošna percepcija varnosti jedrskih elektrarn v javnosti je močno odvisna od nesreč na tem področju (po vsaki nesreči hitro pade in se le počasi nato zopet povečuje) ter [[Terorizem|terorističnih]] groženj, učinkovitosti možnih rešitev za varno odstranitev odpadkov ter odstranitvi možnosti zlonamerne uporabe jedrskih materialov (v tem vrstnem redu po padajoči pomembnosti). Sprejemljivost jedrske energije se sicer poveča ob omenjanju pozitivnih učinkov na globalno segrevanje, razlagi varnostnih ukrepov ter ugotavljanju o nezmožnosti sledenja proizvodnje povečani potrošnji električne energije. Prav tako je stopnja sprejemljivosti jedrskih elektrarn višja v državah, ki že imajo izkušnje z jedrsko energijo. Statistično jedrsko energijo bolj podpirajo moški kot ženske, tisti s sredinsko politično opredelitvijo; podpora narašča tudi s stopnjo izobrazbe ter starostjo. Na splošno prebivalci ne zaupajo vladnim ustanovam ter medijem, temveč bolj znanstvenikom, nevladnim organizacijam za zaščito okolja ter organizacijam za zaščito potrošnikov.<ref name="oecd">{{navedi splet |url=http://www.oecd-nea.org/ndd/pubs/2010/6859-public-attitudes.pdf |title=Public Attitudes to Nuclear Power |accessdate=30.10.2019 |date=2010 |format=pdf |work=Nuclear Energy Agency;[[OECD|Organisation For Economic Co-Operation And Development]] }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
==Glej tudi==
* [[Jedrska elektrarna Krško]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.icjt.org/ Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo]
*[https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-jedrsko-varnost/ Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije]
* [http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/petko1073-B.pdf Analiza posledic zaprtja jedrskih elektrarn v Nemčiji (magistrsko delo)], Anja Petko, maj 2019 ''(v slovenščini)''
* [https://www.esvet.si/jedrska-energija/kako-deluje-jedrska-elektrarna Kako deluje jedrska elektrarna]
* [https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/zyqnrwx/revision/2 Prednosti in slabosti jedrskih elektrarn] ([[BBC]]; ''v angleščini'')
* [https://www.greenamerica.org/fight-dirty-energy/amazon-build-cleaner-cloud/10-reasons-oppose-nuclear-energy 10 razlogov, zakaj nasprotovati jedrski energiji] ''(v angleščini)''
{{Kategorija v Zbirki|Nuclear power plants|Jedrska elektrarna}}
| 