Samostan Einsiedeln: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
|||
Vrstica 37:
Cerkev naj bi bila po čudežu posvečena, zato legendo leta 948 vodi Kristus sam, ki so mu pomagali štirje [[evangelist]]i, [[sveti Peter]] in [[Papež Gregor I.|sveti Gregor Veliki]]. Ta dogodek je raziskal in potrdil [[papež Leon VIII.]], Nato pa ga je ratificiralo veliko njegovih naslednikov, zadnjo ratifikacijo je dal [[papež Pij VI.]] leta 1793, ki je potrdil dejanja vseh svojih predhodnikov.
Leta 965 je Gregorja, tretjega opata Einsiedelna, cesar [[Oton I. Veliki|Oton I.]] postavil za kneza [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in vse njegove naslednike, ki so še naprej uživali enako dostojanstvo do prenehanja cesarstva v začetku 19. stoletja. Leta 1274 je Rudolf I. Nemški samostan
Einsiedeln je slaven že tisoč let, zaradi učenosti in pobožnosti svojih menihov, med
V 16. stoletju so verske motnje, ki jih je povzročilo širjenje protestantske [[reformacija|reformacije]] v Švici, nekaj časa povzročale težave. Sam [[Ulrich Zwingli|Zwingli]] je bil nekaj časa v Einsiedelnu in izkoristil priložnost za protest proti slavnim romanjem, vendar je nevihta minila in samostan je ostal v miru. Opat Avguštin I. (1600–29) je bil vodja gibanja, ki je leta 1602 privedlo do postavitve švicarske kongregacije reda sv. Benedikta, prav tako je veliko storil za vzpostavitev sproščenega spoštovanja v opatiji in za spodbujanje visokega standarda štipendije in učenja med svojimi menihi..
| |||