|
'''Ivo Šorli''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]] in [[prevajalec]], * [[19. april]] [[1877]], [[Podmelec]], † [[17. november]] [[1958]], [[Bokalce]] pri [[Ljubljana|Ljubljani]] (pokopan v Kranju).
== ŽivljenjepisŽivljenje ==
Ivo Šorli je po končani gimnaziji v [[Gorica|Gorici]] študiral [[pravo]] v [[Gradec|Gradcu]]. Služboval je kot [[notar]] v [[Istra|Istri]], leta [[1918]] pa se je umaknil v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Med vojnoObjavljati je bilzačel znanna kot eden najboljših pisateljev vzačetku Sloveniji20. Izdalstoletja je veliko romanov za odrasle, znan jein bil tudi poznan kot otroškieden pisatelj.vodilnih Sprvaslovenskih je pisal [[poezija|pesmi]]. [[Črtica (književnost)|Črtice]]romanopiscev, [[novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[dramatika|drame]]novelistov in polemikemladinskih je začel objavljati okrog leta [[1901]]pisateljev. Uporabljal je [[psevdonim]] [[Ferdo Sokol]]. Objavljal je v domači periodiki, tudi v ženski reviji [[Slovenka (časnik)|Slovenki]]. [[Janko Kersnik|Kersnikov]] vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je tudi z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]] in [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu ''Moj roman'' ([[1940]]).
== Delo==
[[Slika:Oton Župančič pri vojakih v Gradcu 1902.jpg|thumb|Šorli leta 1902 v Gradcu, ob njem [[Oton Župančič]] in lekarnar Karba]]
Slovstveno deloZačel je začel kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Osrednji dogajalniDogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje., Osrednjenjegove prevladujočeprepoznavna temetema so:je ženske,strastna ženska erotika, strast. Primeri takšnih novel so: (''Povest o neki drugi'' ([[1903]]), ''Brez tragike'' ([[1905]]), ''Tolažnica'' ([[1907]]), ''Barčica po morju plava'' ([[1909]]) … ).
ZaV večino njegovih del je značilen [[realizem]] z elementi [[romantika|romantike]]. Prikazovanje življenja slovenskega meščanstvaslogu spominja na [[Fran Govekar|Frana Govekarja]] in [[Guy de Maupassant|Guya de Maupassanta]]a. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov ''Novele'' in je izšel leta [[1909]] (novele: ''Debeluška'', ''Končano'', ''Morilec'', ''Poleno'', ''Resnična dogodba'', ''Skrbnik'', ''Srečanje'', ''Vrvica''). Pogled na ženske je oblikoval ob spisu ''Über die Weiber'' filozofa [[Arthur Schopenhauer|Arthurja Schoppenhauerja]].
Od pripovednih žanrov je pisal [[kmečka povest|kmečko povest]] o življenje na [[Tolmin]]skem, pisemsko novelo in okvirno novelo. Izmed del za otroke in mladino je bila najbolj uspešna knjiga ''V deželi Čirimurcev'' (1922), ki jo je ilustriral [[Hinko Smrekar]].
Naslanjal se je tudi na filozofa [[Arthur Schopenhauer|Arthurja Schoppenhauerja]], ki je napisal spis ''Über die Weiber''.
Iz francoščine in italijanščine je prevedel tudi več opernih [[libreto]]v. ▼Pri Ivu Šorliju najdemo tudi pisemsko novelo in okvirne novele (pripoved se želi oddaljiti od lika, je samo v okvirju). Opisoval je tudi kmečko življenje na [[Tolmin]]skem.
Izmed njegovih del za otroke in mladino je najbolj znana knjiga ''V deželi Čirimurcev'', ki je izšla leta [[1922]]. Ilustracije za takratno izdajo je naredil [[Hinko Smrekar]], knjiga pa je doživela velik uspeh.
▲Iz francoščine in italijanščine je prevedel tudi več opernih [[libreto]]v.
== Bibliografija ==
* ''Večne vezi '' (1938)
; Mladinske zgodbepripovedi:
* ''V deželi Čirimurcev'' (1922)
; Avtobiografija:
| 