Atenej iz Naukratije: Razlika med redakcijama

'''Atenej iz Naukratije''', lahko tudi Atenej iz Navkratisa (starogrško: Ἀθήναιος ὁ Nαυκρατίτης), je bil grški pisatelj, retorik in gramatik. Rodil se je v 2. stoletju v Naukratiji, ki je bila del Rimskega imperija, danes pa je to del Egipta. Umrl je v zgodnjem 3. stoletju v Ateneju. Viri pripovedujejo, da je živel v času rimskega cesarja Marka Avrelija, njegov prezir, v katerem govori o cesarju Komodu, pa kaže na to, da je preživel tudi slednjega, ki je vladal do leta 192.

 

Edino njegovo ohranjeno delo je Deipnosophistae, Gostija sofistov ali iz grščine: Sofisti pri pojedini (zgodnje tretje stoletje). Danes ga sestavlja 15 knjig, kljub temu, da so prve tri, enajsta in petnajsta ohranjene le po odlomkih iz poznejših časov. Gre za poli historično delo, ki spada v tako imenovano simpozijsko literaturo, ki sta jo prej pisala Aristoxenus in Didymus. Celotna različica besedila je ohranjena le v enem rokopisu.

 

Teme za razpravo na splošno izhajajo iz večerje same, vendar segajo tudi do literarnih in zgodovinskih opisov, vključno s slovnico. Čeprav je bila vloga tega dela zagotovo Platonov praznik, mu manjka živahnosti in dramatičnosti Platonovega dialoga. Kljub občasni iskrivosti duha, pri delu prevladujejo dolgi monologi in naučeni govori ter citati, ki jih lahko uporabimo za praznične priložnosti. Ti citati so povzeti po številnih grških avtorjih, večinoma pesnikih srednje in nove antične komedije, katerih dela so danes za nas skoraj v celoti izgubljena. Prav v teh odlomkih je izjemen pomen tega dela za zgodovino grške književnosti: Atenej navaja približno 800 avtorjev, naslove daje več kot 1.000 komedijam in iz njih citira več kot 10.000 verzov. V delu je zbranih ogromno informacij, predvsem o zadevah, povezanih z jedilnico, vendar vsebuje tudi pripombe o glasbi, pesmih, plesih, igrah, kurtizanah in razkošju. Če ne bi bilo Ateneja, bi ne imeli veliko dragocenih informacij o starem svetu in mnogi starogrški avtorji, kot je Arhestrat, bi bili skoraj povsem neznani. Knjiga XIII je na primer pomemben vir za preučevanje spolnosti v klasični in helenistični Grčiji.

 

Atenej je opisal prve patente. Patent je opisal kot ekskluzivno pravico, ki jo je država podelila izumitelju, za razkritje izuma, za javno dobro. V delu opiše, da so bila nekaj stoletij pred našim štetjem v grškem mestu Sybaris vsakoletna kulinarična tekmovanja. Zmagovalec je dobil pravico, da svojo jed pripravlja eno leto. Takrat je to bilo novo, saj grška družba na splošno ni priznala izumov ali novih idej.

 

Eden od Atenejevih prijateljev, Timokrat, je pisal o prezgodnji smrti Ateneja v Ateneju. Opisuje, da so ljudje verjeli, da so Atenejevi zapisi neposredno v nasprotju z njihovimi prepričanji o Mitrinem kultu. Neko noč leta 191 po našem štetju so ga ugrabili in mu grozili, da ga bodo ubili, če ne preneha s pisanjem. Ko so odkrili, da še naprej piše Deipnosophistae, je triindvajset mož vdrlo v njegov dom in ga usmrtilo. Nejasno je, ali je Atenej svoje delo končal sam.