Akcijski potencial: Razlika med redakcijama

Vzrok za pojav akcijskega potenciala je sprememba prepustnosti membrane za posamezne [[ion]]e. Dražljaj povzroči odpiranje in zapiranje ustreznih [[ionski kanalček|ionskih kanalčkov]], kar omogoči pretok ionov in spremembo membranskega potenciala. Da se akcijski potencial sproži, se mora membrana depolarizirati do določene pražnepragovne vrednosti. Oblika in velikost akcijskega potenciala je za določeno celico značilna; akcijski potencial je torej neodvisen od jakosti in trajanja dražljaja; pomembno je le, da se membrana depolarizira do pražnepragovne vrednosti. Ker je akcijski potencial neke celice vedno enak, pravimo da gre za odgovor ''vse ali nič'' - če je dražljaj pod pragom, se akcijski potencial ne pojavi, ko pa se doseže prag, se sproži akcijski potencial, ki je vedno enake oblike in velikosti. Spreminja se le [[frekvenca]] proženja akcijskih potencialov in zatorej se informacija kodira s frekvenco proženja.

# '''Začetna faza''': Membrana se čedalje bolj depolarizira (membranski potencial postaja manj negativen) in ko depolarizacija doseže pražnopragovno vrednost, ki je okoli -50 mV, se sproži akcijski potencial. Dražljaj, ki povzroči depolarizacijo, je lahko motnja potenciala, ki se širi po membrani ali pa odpiranje [[natrijev kanalček|natrijevih kanalčkov]] v kemični [[sinapsa|sinapsi]].

# '''Faza hitre depolarizacije''': Ko se doseže pražnapragovna vrednost, se membrana hipoma nadalje depolarizira in membranski potencial postane celo pozitiven, doseže vrednost 40 mV. Med hitro depolarizacijo se odproodprejo natrijevi kanalčki in vdor natrijevih ionov povzroči strmo naraščanje potenciala proti pozitivni vrednosti.

# '''Faza hiperpolarizacije''': Preden se membranski potencial dokončno ustali na začetni vrednosti mirovnega membranskega potenciala, je za nekaj časa celo bolj negativen kot na začetku. V tej fazi so vsi natrijevi kanalčki že zaprti, določen delež kalijevih pa je še vedno odprtih - iztok kalijevih ionov povzroči nadaljnjo padanje potenciala. Šele ko se zaprejo tudi vsi kalijevi kanalčki, se membranski potencial ustali pri vrednosti mirovnega membranskega potenciala.

Refraktarna doba je posledica inaktiviranosti natrijevih kanalčov; po odprtju natrijevega kanalčka in ponovnem zaprtju je le-ta nekaj časa nezmožen ponovnega odprtja. V času absolutne neodzivne dobe je inaktiviranih preveč kanalčkov, da bi lahko nov dražljaj odprl kritično število kanalčkov, da bi se membrana depolarizirala do pražnepragovne vrednosti. Med relativno refraktarno dobo je sicer dovolj natrijevih kanalčkov zopet aktivnih, vendar so nekateri še vedno inaktivirani - zato je potreben močnejši dražljaj, da se odpre dovoljšnje število kanalčkov.