Leon Štukelj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
pravopis |
||
Vrstica 70:
Štukelj je bil po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v sporu z nedemokratičnim [[Komunizem|komunističnim]] režimom, zato mu je tedanja oblast trajno prepovedala opravljati sodniški poklic, ker idejno, nazorsko in politično ni ustrezal nazorom Komunistične partije. Športne slave je bil znova deležen šele po ustanovitvi nove, demokratične države Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Letnar Černič: Zamolčano življenje Leona Štuklja|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/255191|website=IUS-INFO|accessdate=2021-02-19|language=sl}}</ref>
V [[1990.|devetdesetih letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega [[olimpionik]]a (dobitnika zlate olimpijske kolajne). Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev [[olimpijske igre|olimpijskih iger]] v [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanti leta 1996]]. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika [[Združene države Amerike|ZDA]] [[Bill Clinton|Billa Clintona]], ki mu je segel v roko. Prejel je tudi že vabilo za olimpijske igre v [[Sydney|
Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem [[Novo mesto|Novem mestu]], ki jo je režiral [[Matjaž Berger]]. Dočakal je 100 let, 11 mesecev in 26 dni. Posthumno mu je bila podeljena medalja Pierra de Coubertina (1999) in 2000 naziv slovenskega športnika stoletja.
Vrstica 76:
Že 1924 je dobil državno odlikovanje Red sv. Save V. stopnje, 1928 pa IV. stopnje, kasneje še "poveljo" Jugoslovanskega olimpijskega komiteja za najuspešnejšega tekmovalca na OI (1967), 1987 pa olimpijski red (''L´ Ordre Olympique'').
Danes se po njem imenujeta športni dvorani v [[Maribor]]u ([[Univerzitetni športni center Leona Štuklja|Univerzitetni športni center]]) in [[Novo mesto|Novem mestu]], kjer so mu 1968 podelili naziv častni občan, po njem poimenovali ulico, v [[Kandija|Kandiji]] stoji njegov spomenik, prav tako kot v Žužemberku in [[Maribor]]u, kjer so mu 1989 podelili zlati grb in 1993 častno meščanstvo, po njem poimenovali najnovejši in največji (tudi slovenski) trg ter Osnovno šolo Leona Štuklja v [[Nova vas, Maribor|Novi vasi]].
Leta 2018 je izšla njegova literarizirana biografija ''Stoja na krogih'' avtorja [[Boris Karlovšek|Borisa Karlovška]], 2019 pa zgodovinsko-dokumentarno delo o njegovi profesionalni karieri ''Gospod Leon Štukelj in Tovarišija'', ki so ga na podlagi arhivskega dokumetnarnega gradiva napisali [[Ivan Čuk]], [[Alenka Puhar]] in [[Aleks Leo Vest]].
Vrstica 103:
* [http://www.oks-zsz.si/stukelj/stukelj1.html Olimpijski komite Slovenije:Leon Štukelj]
* [http://www.rotary-maribor.si/podrocje.aspx Rotary Klub Maribor]
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
| |||