Enotna davčna stopnja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnjena legenda |
m oznaka, kat. |
||
Vrstica 1:
{{Brez virov}}[[Slika:Flat tax in Europe.svg|thumb|300px|right|{{legend|#245423|Evropske države z enotno davčno stopnjo}} {{legend|#49A844|Države, ki razmišljajo o enotni davčni stopnji}} {{legend|#c0c000|Države, ki so enotno davčno stopnjo opustile}}]]
'''Enotna [[davek|davčna]] stopnja''' (tudi '''proporcionalna davčna stopnja''') je tista, ki vsem enotam obdavčitve (tipično je to prebivalcem in [[podjetje]]m) nalaga enak del davka ([[desetina]]).
Kritiki trdijo, da enotna [[davčna stopnja]] pomeni manjšo obdavčitev [[bogataš]]ev na račun [[revež]]ev. Eden od argumentov za takšne trditve je, da ker je večina ostalih davkov (npr. [[davek na dodano vrednost]]) v praksi regresivnih, enotna davčna stopnja naredi celoten davčni sistem regresiven; se pravi, da ljudje z nižjimi dohodki plačajo večji delež svojih dohodkov glede na bolj premožne. Drug argument je, da gledamo [[vrednost]] enake količine denarja za različne skupine in ne zgolj davčno stopnjo. Medtem, ko je monetarna vrednost tolarja (ali druge valute) enaka za vse, je tolar »vreden« veliko več za nekoga, ki si težko privošči celo [[hrana|hrano]], kot za [[milijonar]]ja.{{normativna kontrola}}{{econ-stub}}
[[Kategorija:Gospodarska politika]]
▲[[Kategorija:Ekonomija]]
| |||