Rastlinska žila: Razlika med redakcijama

'''Rastlinska žila''' je izraz, ki se v [[Botanika|botaniki]] uporablja za skupek prevajalnih [[Tkivo|tkiv]] ([[Floem|floema]], ki prevaja fotosintate in [[Ksilem|ksilema]], po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in [[Sklerenhim|sklerenhimskihsklerenhimatskih]] celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski. Pogosto žile gradijo še drugi celični tipi, največkrat so to [[Parenhim|parenhimatske]] celice, ki lahko skrbijo za prečno prevajanje, oskrbovanje [[Sitasta celica|sitastih celic]] floema ali opravljajo katero izmed drugih funkcij.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Scarpella|first=Enrico|last2=Meijer|first2=Annemarie H.|date=2004|title=Pattern formation in the vascular system of monocot and dicot plant species|url=https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1469-8137.2004.01191.x|magazine=New Phytologist|language=en|volume=164|issue=2|pages=209–242|doi=10.1111/j.1469-8137.2004.01191.x|issn=1469-8137}}</ref> Rastlinsko žilje, ki sestoji iz več žil, imenujemo [[Stela (botanika)|stela]].<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Pogled v rastline|url=https://www.worldcat.org/oclc/449281939|publisher=Nacionalni inštitut za biologijo|date=2007|location=Ljubljana|isbn=978-961-90363-7-2|oclc=449281939|author=Dermastia, Marina|author2=Batič, Franc|author3=Kreft, Ivan|author4=Krsnik-Rasol, Marijana.}}</ref>

Če naredimo prečni prerez rastlinskega [[Steblo|stebla]] in ga opazujemo pod mikroskopom, bomo vselej videli, da se ksilem nahaja na notranji strani žile (je bliže centralnemu [[Stržen (botanika)|strženu]]), rečemo tudi, da leži adaksialno. Nasprotno floem gradi zunanji del žile (je bolj oddaljen od stržena kot ksilemske celice) oziroma leži abaksialno. V rastlinskem [[List|listu]] bo ksilem na zgornji in floem na spodnji strani žile, ker list navadno raste skoraj pravokotno na smer stebla in se zato razporeditev nekoliko zamakne. Zaradi tega bomo [[listne uši]] (''Aphidae''), ki se prehranjujejo s floemskim sokom, navadno našli na spodnji strani listi, ker na takšen način lažje dostopajo do sladkorjev.<ref>{{Navedi revijo|last=Toyokura|first=Koichi|last2=Hayashi|first2=Makoto|last3=Nishimura|first3=Mikio|last4=Okada|first4=Kiyotaka|date=2012-07-01|title=Adaxial-abaxial patterning: A novel function of the GABA shunt|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3583945/|magazine=Plant Signaling & Behavior|language=en|volume=7|issue=7|pages=705|doi=10.4161/psb.20346|pmid=22751326}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|edition=7.|title=Biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/57368924|publisher=Pearson, Benjamin Cummings|date=2005|location=San Francisco|isbn=0-8053-7171-0|oclc=57368924|author=Campbell, Neil A.}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2004-02-03|title=Vascular Patterning: Xylem or Phloem?|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960982204000326|magazine=Current Biology|language=en|volume=14|issue=3|pages=R112–R114|doi=10.1016/j.cub.2004.01.017|issn=0960-9822}}</ref>

Gre za tip kolateralnih žil (obdanih s sklerenhimom), ki se pojavljajo v steblih [[Dvokaličnice|dvokaličnic]] in [[Golosemenke|golosemenk]] ter ves čas ohranjajo potencial za rast, ker se med floemom in ksilemom nahaja ozka plast [[Žilni kambij|žilnega kambija]] (tudi fascikularnega kambija), ki sestoji iz [[Meristem|meristematskih celic]]. Žilni kambij je osnova za [[Sekundarna debelitev|sekundarno debelitev]] stebel [[Dvokaličnice|dvokaličnic]]. Pridevnik nedovršena izhaja iz dejstva, da žile niso končane in zatorej lahko rastejo dalje.<ref name=":1" /><ref name=":4" />

[[File:Leitbuendel zea mays.jpg|thumb|Mikroskopski prikaz dovršene kolateralne žile pri koruzi (''[[Zea mays]]'')]]Predvideva se, da so bikolateralne žile nastale z združitvijo dveh nedovršenih kolateralnih žil, saj imajo odebeljeno plast ksilema in dva floemska predela (na vsaki strani žile je eden), ki ju poimenujemo notranji in zunanji floem. Med prevajalnimi tkivi pa je žilni kambij, ki je bolj razvit med zunanjim floemom in ksilemom. Na tak način lahko prehaja večji delež sladkorjev naenkrat. Pojavljajo se predvsem pri rastlinah, ki imajo zvišano raven bioprodukcije, denimo pri rodu [[Buča|buč]] (''Cucurbita''), družini [[Razhudnikovke|razhudnikovk]] (Solanaceae), [[Pasjestrupovke|pasjestrupovk]] (Apocynaceae), [[Slakovke|slakovk]] (Convolvulaceae) in redu [[Košarnice|košarnic]] (Asterales).<ref name=":1" /><ref name=":3" />

Gre za žile, kjer en tip prevajalnega tkiva obdaja drugega.<ref name=":1" />

V sredini žile je floemski del prevajalnega tkiva, obkrožajo pa ga ksilemske celice. Ta tip najpogosteje najdemo pri korenikah enokaličnic, denimo koreniki [[Šmarnica (roža)|šmarnice]] (''Convallaria majalis''), [[Kolmež|kolmežu]] (''Acorus calamus'') ali prevajalnih tkivih večjih enokaličnic, kot sta [[Aloe arborescens|drevesasta aloja]] (''Aloe arborescens'') in rod [[Zmajevci|zmajevcev]] (''DracenaDracaena'').<ref name=":1" /><ref name=":3" />

Razporeditev je obratna kot pri leptocentrični žili; v sredini je vodovodni del prevajalnega tkiva, ovoj ustvarja koncentrično razporejen floem. Pojavljajo se v [[Korenika|korenikah]] (rizomih) [[Praprotnice|praprotnic]] in [[List|listnih pecljih]] različnih rastlinskih vrst, pa tudi v strženovih žilah [[Begonija|begonij]] (''Begonia'') in [[Navadna kislica|kislic]] (''Rumex'').<ref name=":1" /><ref name=":3" />

Ta tip žile je značilen za korenine [[Dvokaličnice|dvokaličnic]]. Na prečnem prerezu [[Korenina|korenine]] lahko vidimo žilo na sredini, kjer bi se v steblu običajno nahajal centralni stržen, ki ga gradijo parenhimatske celice. Notranjost žile gradijo ksilemske celice razporejene v obliki križca (obris dajejo predvsem velike traheje, vmes se nahajajo tudi manjše traheide), občasno je žarkov več in ksilem izgleda kot večkraka zvezda. Med posameznimi kraki križca se razporejene nekoliko manjše, a žive floemske celice (sitaste celice in celice spremljevalke).<ref name=":1" />