V [[Slovenija|Sloveniji]] jo je v [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]] organiziral škof [[Anton Bonaventura Jeglič]] ([[1928]]), v [[Nadškofija Maribor||lavantinski]] pa škof [[Andrej Karlin]]. V prvih letih ni bila samostojna organizacija, ampak le vzajemno sodelovanje že obstoječih verskih družb in katoliških društev, ki jih je vodil meddruštveni odbor; KA namreč po svojih pravilih iz [[1929]] ni bila organizacija, ampak gibanje. V pravilih KA je bilo tudi zapisano: ''"Katoliška akcija zaradi nadnaravne usmerjenosti dejansko izključuje politiko."'' Po [[1931]] je KA nastopala bolj ofenzivno, zlasti nekatere njene mladinske in izobraženske organizacije so začenjale odkrito politično delovati za uveljavitev papeške socialne enciklike ''[[Quadragesimo anno]]''. KA je [[1936]] dobila v Sloveniji nova pravila. Z njimi je postala organizacija. KA je postala samostojna in elitna organizacija za krščansko prenovo življenja. Imela je osem posebnih organizacij: [[Zveza katoliških dijakov]], [[Zveza mladih katoliških delavcev]], [[Zveza mladih katoliških delavk]], [[Zveza katoliških dijakinj]], [[Zveza katoliških kmečkih mladcev]], [[Zveza katoliških kmečkih mladenk]], [[Zveza katoliških učiteljev]]. Vodil jo je [[Narodni odbor Katoliške akcije]], v katerem so bili laiki ([[Jože Basaj]], [[Ernest Tomec]]) in duhovniki ([[Alojzij Odar]], [[Lambert Ehrlich]]). KA je v javnosti nastopala z ostro kritiko proti vsem levičarskim katoliškim organizacijam, ki so bile naklonjene socializmu. Med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] so se nekateri njeni člani pridružili oboroženim protirevolucionarnim enotam.
Na južnem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] je slovensko KA ob koncu dvajsetih let organiziral R. Blüml. Slovenski katoliški delovni odbor KA je z vrsto podorganizacij na Koroškem dejaven tudi po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].
