Kazina, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m posodobitev
Brez povzetka urejanja
Vrstica 49:
Kazina se je v Ljubljani pojavila že pred letom 1775, ko je imela sedež v deželnem dvorcu – [[Lontovž, Ljubljana|lontovžu]] (danes sedež [[SAZU]]). Iz časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je ohranjen prvi [[statut]] društva, po katerem je bil namen Kazine pospeševanje trgovine, izobrazbe »okusa našega časa« ter seveda »za izobražene kroge primernih zabav«. Po pravilih društva iz leta 1834 je kot prvi namen zapisana višja izobrazba, seznanjanje z dogodki iz političnega in literarnega sveta ter zabava v krogu dostojnih ljudi.
 
Ker je članstvo naraščalo, so se odločili za gradnjo nove stavbe. Gradnja je potekala med letoma 1836 in 1838 pod vodstvom gradbenegastavbnega mojstra Venceslava Vadlava. Zgrajena je v [[klasicizem|neoklasicističnem]] slogu in je bila središče družabnega življenja višjega sloja prebivalcev mesta.
 
Nad vhodom izstopa velik balkon, postavljen na dorskih stebrih. Fasado krasijo jonski pilastri. Polkrožna okna so primer t. i. »rundbogenstila« nemško-avstrijskega sloga iz sredine 19. stoletja, ki se je zgledoval po renesančnih oblikah. Bogato okrašena dvorana v prvem nadstropju sodi med najbolj znamenite notranje prostore v Ljubljani. V pritličju je bila [[kavarna]] z [[biljard]]om za širše občinstvo, dve igralni sobi, kuhinja in stanovanja za kavarnarja in služinčad. Prvo nadstropje je bilo določeno samo za člane društva. Tukaj je bila velika biljardna soba, dve jedilni in kadilni sobi, dve čitalnici, dvorana za 400 oseb, dve igralni sobi za nekadilce in dve jedilnici.