Bertold IV., vojvoda Meranski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
JozefD (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 4:
V dokumentih se prvič omenja okoli leta 1170, leta 1172 se je pojavil kot grof Andeški in okoli leta 1175 kot [[Istra|Istrski]] mejni grof, deset let kasneje (1185) pa za območje blizu [[Reka|Reke]] kot vojvoda Meranski. Čez nadaljnjih deset let pa ga leta 1195 srečamo kot advokata (Vogt) samostana [[Tegernsee]].
 
Leta 1186 je na pohodu v Italijo spremljal kralja [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]], kasneje leta 1189 pa se je udeležil vojaškega pohoda cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika I. Barbarosso]] v tretjem križarskem pohodu oziroma [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]]. BilSkupaj z njim je udeleženecv bitkeSveto prideželo Filomelionupotoval (turško:tudi Aksehirgrof ,Albert Višnjegorski. latinsko:Andeški Philiomeliumgrof )Bertold 7IV. majaje 1190.takrat Povodil smrtienega nemškegaod kraljaštirih Henrikaoddelkov VIcesarske vojske. Ko se je bilna podporniksvojem zapohodu izvolitevustavil v [[FilipNišu, Švabski|Filipaje Švabskega]]z raškim županom Štefanom Nemanjem sklenil ženitno pogodbo, da naj bi se ena od andeških hčeral poročila z Nemanjevim nečakom.
 
Bil je udeleženec bitke pri Filomelionu (turško: Aksehir , latinsko: Philiomelium ) 7. maja 1190. Po smrti cesarja Friderika Barbarose je Bertold IV. Andeški leta 1190 prišel do Akona ter mesto tudi zasedel. Po smrti nemškega kralja Henrika VI. je bil podpornik za izvolitev [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]].
 
V njegovem času je družina Andeš-Meranskih dosegla vrhunec svojega ugleda. Njihova posest se je raztezala od [[Frankovska|Frankovske vojvodine]] do [[Jadransko morje|Adriatika]], in Bertoldu je uspelo priskrbeti ogrsko in francosko krono za svoje hčere, čeprav je bila francoska zakonska zveza pozneje razveljavljena zaradi nepriznane ločitve.