Ištarina vrata: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
LO0OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOL Oznake: vrnjeno ponavljanje znakov mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
m Redakcija 5433478 uporabnika 89.172.162.28 (pogovor) razveljavljena Oznaka: razveljavitev |
||
Vrstica 2:
'''Ištarina vrata''' (arabsko بوابة عشتار, perzijsko دروازه ایشتار) so bila osma vrata v notranjost [[Babilon]]a. Zgrajena so bila okoli 575 pr. n. št. po ukazu kralja [[Nebukadnezar II.|Nebukadnezarja II.]] na severni strani mesta. Izkopana so bila v začetku 20. stoletja in rekonstrukcija z originalnimi opekami je zdaj prikazana v Pergamonskem muzeju v [[Berlin]]u.
== Zgodovina ==
Vrata so bila posvečena babilonski boginji [[Ištar]], vrata pa so bila zgrajena z glaziranimi opekami z izmenljivimi vrstami bas-[[relief (umetnost)|reliefa]] [[zmaj]]ev (''mušḫuššu'') in [[Tur (govedo)|turov]], ki simbolizirajo bogova [[Marduk]]a in [[Hadad]]a. <ref>{{cite book|last=Kleiner|first=Fred|title=Gardner's Art Through the Ages|year=2005|publisher=Thompson Learning, Inc.|location=Belmont, CA|isbn=0-15-505090-7|pages=49}}</ref>
Streha in vrata mestnih vrat so bila iz [[Libanonska cedra |cedrovine]], glede na posvečen ploščo. Opeke v vratih so bile prekrite z modro glazuro, ki je predstavljala [[Lazurni kamen |lapis lazuli]], globoko moder poldrag kamen, ki so ga v antiki cenili zaradi njegove živahnosti. Te modre glazirane opeke so dajale fasadi dragocen sijaj. Skozi vrata je potekala ''procesijska pot'', ki je bila obdana z zidovi, ki so prikazovali okoli 120 levov, bikov, zmajev in cvetov na emajlirani rumeni in črni glazirani opeki, ki simbolizirajo boginjo Ištar. Vrata so prikazovala samo bogove in boginje. Med njimi so bili Ištar, Hadad in Marduk. Med praznovanjem novega leta so kipi božanstev paradirali skozi vrata in po procesijski poti.
Vrata, ki so bila del obzidanih zidov, so veljala za eno prvih [[Sedem čudes starega veka |sedem čudes starega sveta]]. Na tem seznamu jih je zamenjal [[Faros (svetilnik) |svetilnik v Aleksandriji]] iz tretjega stoletja pred našim štetjem.<ref>{{cite book|last1=Clayton|first1=Peter A.|last2=Price|first2=Martin|title=The Seven Wonders of the Ancient World|publisher=Routledge|isbn=9781136748103|page=10|url=https://books.google.com/books?id=IQSBAAAAQBAJ&pg=PA10|accessdate=11 August 2017|language=en}}</ref>
== Izkopavanja in prikaz ==
| |||