Wikipedija

Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
up
Cjajnik (pogovor | prispevki)
186 urejanj
Vrstica 17:
 
== Življenje ==
Jakob Aljaž je bil sin kajžarja Antona Aljaža iz Zavrha pod Šmarno goro in njegove žene Elizabete, Špele Jarc. Bil je šesti izmed desetih Bačnikovih otrok. Po ljudski šoli v Smledniku je šolanje nadaljeval na ljubljanski normalki, potem pa v nemški gimnaziji prav tako v Ljubljani. Leta 1866 je odšel študirat na Dunaj, kjer se je ukvarjal s starimi jeziki (grščino, latinščino in staro cerkveno slovanščino). Želel je postati profesor, a mu je to preprečila očetova smrt, saj ga družina pri študiju ni mogla več podpirati. Na materino željo je nato študiral bogoslužje in bil 31. julija 1871 posvečen v novomašnika. Do leta 1880 je služboval v Tržiču, za tem je bil župnik na Dobravi pri Kropi, leta 1889 pa je pričel s službo na Dovjem, kjer je ostal do smrti leta 1927.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik »Aljažev stolp in Jakob Aljaž - najvišji posestnik.«] ''SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin 2''/5, 30-35.</ref>▼
 
▲Jakob Aljaž je bilse sinje kajžarjarodil Antonav Aljaža iz ZavrhaZavrhu pod Šmarno goro. Bil je šesti izmed desetih otrok kajžarja Antona Aljaža in njegove žene Elizabete, (Špele) Jarc., Bilpo je šesti izmed desetihdomače Bačnikovih otrok. Po ljudski šoli v Smledniku je šolanje nadaljeval v Ljubljani, najprej na ljubljanski normalki, potem pa v nemški gimnaziji prav tako v Ljubljani. Leta 1866 je odšel študirat na Dunaj,Dunaju kjerzačel seštudirati je ukvarjal s starimi jeziki (grščino, latinščino in staro cerkveno slovanščino). Želel je postati profesor, a muko jega topo preprečilaočetovi očetova smrt, saj gasmrti družina pri študiju ni mogla več podpirati., Naje na materino željo je natozačel študiralštudirati bogoslužje in bil 31. julija 1871 posvečen v novomašnika. Do leta 1880 je kot kaplan služboval v Tržiču, za temnato je bildobil mesto župnikžupnika na Dobravi pri Kropi, leta 1889 pa je pričelbil s službopremeščen na DovjemDovje, kjer je ostal do svoje smrti leta 1927.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik »Aljažev stolp in Jakob Aljaž - najvišji posestnik.«] ''SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin 2''/5, 30-35.</ref>
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Za gore se je zanimal že v rani mladosti, kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, ko pa je bil kaplan v Tržiču pa še na Begunjščico. Leta 1880 je prišel kot župnik na Srednjo Dobravo pri Kropi, kjer se je seznanil z gorami v Julijcih. Franc Skumavec - Šmerc ga je vodil na Triglav, kjer sta prenočila v Dežmanovi koči. Leta 1889 je prišel Aljaž za župnika v Dovje, kjer se je pričel udejstvovati v gorah proti nacionalistično usmerjeni kranjski sekciji Nemško-avstrijskega planinskega društva.
 
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Planinaril je rad že v svoji mladosti. Kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, v času službovanja v Tržiču pa tudi na Begunjščico. Na Triglav se je prvič povzpel leta 1887, vodil pa ga je Franc Skumavec – Šmerc. Prenočila sta v Dežmanovi koči, ki jo je tega leta postavila nacionalistično usmerjena kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala po politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja Dragotinu Dežmanu. Prav to je Aljaža spodbudilo, se je odločil Slovencem ohraniti Triglav.
 
ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik »Aljažev stolp in Jakob Aljaž - najvišji posestnik.«] ''SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin 2''/5, 30-35.</ref>
 
== Delo ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Jakob_Aljaž«