Strjevanje krvi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Ocena koagulacije: popravek APTČ --> T = tromboplastinski, ne protrombinski |
m pp |
||
Vrstica 1:
'''Strjevanje krvi''' ali '''koagulacija''' je proces, pri katerem v [[kri|krvi]] nastajajo strdki. Strjevanje krvi je pomemben mehanizem odziva na [[poškodba|poškodbe]], kjer strdki ob raztrganju stene [[krvna žila|žil]] preprečijo uhajanje krvi, sproži pa tudi proces celjenja [[rana|rane]].
V [[organizem|organizmu]] obstaja sistem, ki preprečuje, da bi se kri znotraj [[ožilje|ožilja]] strjevala in sistem, ki morebitne krvavitve v čim krajšem času zaustavi. Ob sami poškodbi žile in posledični [[krvavitev|krvavitvi]] se sprožijo številni procesi, ki pripomorejo k strjevanju krvi oziroma koagulaciji. Pri nastanku krvavitve pride najprej do zožitve poškodovane žile, pri tem se na kraju poškodbe začnejo sproščati snovi iz [[žilni endotel|žilnega endotela]], okoliških [[tkivo|tkiv]] in [[trombocit]]ov, ki sprožijo nastanek krvnega strdka. Nato se na mestu poškodbe tvori trombocitni čep, kar je posledica zlepljenja [[trombocit]]ov na poškodovano žilno steno. Pri tem je nujno potreben [[Willebrandov faktor]], ki je nosilec faktorja VIII. [[Faktor strjevanja krvi|Faktorji koagulacije]] so [[beljakovine]], ki se tvorijo v [[jetra|jetrih]] in žilnem endotelu. Označujemo jih z rimskimi številkami od I do XIII in z imeni (npr. [[protrombin]], [[fibrin]], itd.)
Vrstica 60:
=== Trombocitopenije ===
Normalno število trombocitov je 150 do 400 x 10<sup>9</sup> v litru krvi. Glede na zmanjšanje števila trombocitov v krvi govorimo o treh oblikah trombocitopenije: manjše zmanjšanje števila trombocitov, srednje zmanjšanje števila trombocitov in huda oblika trombocitopenije. Pri hudi obliki trombocitopenije je število trombocitov v litru krvi manjše od 30 x 10<sup>9</sup>. Trombocitopenija nastane zaradi prenizkega tvorjenja trombocitov v [[kostni mozeg|kostnem mozgu]], kadar pride do okvar kostnega mozga
=== Trombastenija ===
| |||