Uporabnik:Jay Hodec/Peskovnik17: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
Slovenija leži na potresno dejavnem območju. Do leta 1964 v Sloveniji praktično ni bilo veljavnih predpisov o potresno varni gradnji. Stavb, ki so oporečne s stališča potresne varnosti, je v Sloveniji okoli 12% oz. okoli 60.000, v njih pa biva pribljižno vsak osmi prebivalec. Med potresno ogrožene stavbe spadajo tudi zgradbe v javni lasti, med katerimi je več deset šol. Protipotresno prenovo pri stavbah v zasebni lasti ovira zahteva soglasje vseh lastnikov stavbe. Nuklearna elektrarna Krško
== Zgodovina ==
Do leta 1964 v Sloveniji praktično niso obstajali predpisi o potresno varni gradnji. Stavbe, ki so bile deloma ali v celoti zgrajene pred letom 1964, prestavljajo okoli 12% karakterističnega državnega stanovanjskega fonda oz. okoli 60.000 stavb, v njih pa biva okoli 250.000 ljudi. Večina stavb, zgrajenih med koncem 2. svetovne vojne in letom 1964 je rezultat hitre in pomankljive gradnje s slabimi gradmenimi materiali.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Potres bi bil za Ljubljano prava katastrofa|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/potres-bi-bil-za-ljubljano-prava-katastrofa/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-04|language=sl-si}}</ref>
Slovenija je bila prva država, ki je začela uveljavljati evropski standard za potresno odporno projektiranje (evrokod 8), in sicer leta 2008. Stavbe, grajene od leta 2008 dalje so zato v Sloveniji visoko potresno odporne.<ref name=":1" />
Potres 29. decembra 2020 z epidentrom na Hrvaškem je v Sloveniji povzročil nekaj materialne škode (streh, dimnikov, pročelji fasad, razpok v stenah, odpadanje ometa, ipd.), med drugim je nekaj škode utrpela predsedniška palača. V Mariborski regiji je bila prekinjena oskrba z elektriko. Prekinjena je bila tudi seja DZ in delovanje upravnih enot Ptuj in Maribor. Telesnih poškodb ni bilo zabeleženih.<ref>{{Navedi splet|title=Močan potres v Sloveniji povzročil nekaj škode na objektih|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/mocan-potres-v-sloveniji-povzrocil-nekaj-skode-na-objektih/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-05|language=sl-si}}</ref>
== Pregled ==
Slovenija leži na zelo potresno dejavnem območju. Potresna varnost stavb je pretežno odgovornost lastnikov. Za izvršbo protipotresnih ukrepov je
Za protipotresno ojačitev vseh ogroženih stavb v Sloveniji bi morali glede na navedbe iz leta 2020 v obdobju 30 let vsako leto nameniti več sto milijonov evrov.<ref name=":1" />
=== Stanje po regijah ===
V Ljubljani je potresno nevarnih zgradb prek 2.000, v Mariboru pa okoli 550.<ref name=":0" />
==== Ljubljana ====
Izsledki raziskave programske skupine potresnega inženirstva so pokazali, da bi potres magnitude 6,1 (kakeršen je Ljubljano prizadel leta 1895) v Ljubljani terjal več sto življenj in samo na stavbah povzročil 7 milijard evrov škode (poleg tega pa bi nastala tudi dodatna škoda na preostali mestni infrastrukturi).<ref name=":1" />
V raziskavi 15 stolpnic v središču Ljubljane, zgrajenih med leti 1959 in 1965 (ko predpisi o protipotresni gradnji še niso bili v veljavi), so bile vse od stolpnic spoznane za neprimerne. Vse bi bilo najbolj smotrno porušiti, protipotresna prenova z notranjo (pri opečnatih stolpnicah) oz. zunanjo (pri stolpnicah z monolitnimi betonskimi stenami) utrditvijo pa je izvedljiva pri 10 od teh stolpnic. Protipotresna prenova bi v povprečju stala 5 milijonov evrov na stolpnico oz. 110 tisoč evrov na stanovanjsko enoto, medtem ko bi nadomestne novogradnje stale v povprečju nekaj manj kot 8 milijonov evrov oz. 180 tisoč evrov na gospodinjstvo.<ref name=":0" />
Po mnenju prof. dr. Matjaža Dolška, sicer profesorja gradbeništva in raziskovalca potresne varnosti, naj bi bile (za razliko od zgradb v stari Ljubljani) najbolj sporne visoke zgradbe in nekateri objekti znanih arhitektov, ki so bili grajeni po sistemu mehke etaže, ki so bili med koncem 2. svetovne vojne in uveljavitvi prvih protipotresnih ukrepov leta 1964.<ref name=":1" />
=== Javne zgradbe ===
Vrstica 14 ⟶ 27:
=== Nuklearna elektrarna Krško ===
Potresna odpornost Nuklearne elektrarne Krško bistveno presega odpornost klasičnih zgradb in presega potresne obremenitve, ki jih je moč pričakovati glede na dotedanje potrese v regiji. NEK je bila že ob prvotni gradnji zasnovana s ciljem potresne varnosti. NEK se prav tako protipotresno vzdržuje in dopolnjuje. NEK je bila načrtovana za nemoteno delovanje med potresi magnitude najmanj 5 in varno zaustavitev ob potresih magnitude najmanj 7, z različnimi izboljšavami pa je danes zagotovljena varna zaustavitev ob potresih najmanj magnitude 8. Primerjlivo grajene jederske elektrarne v tujini so ob potresih dokazale visoko stopnjo protipotresne varnosti. NEK se pri močnejših potresih avtomatsko zaustavi, pri šibkejših pa nadaljuje z neprekinjenim delovanjem. Po potresnih zaustavitvah se pred vnovično priključitvijo opravljajo varnostni pregledi.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krška nuklearka v varnem stanju, ponovni zagon načrtujejo v 24 urah|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/krska-nuklerka-zaradi-potresa-zaustavljena/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-05|language=sl-si}}</ref>
Poleg protipotresne varnosti samega objekta jederske elektrarne ob potresu potencialno ogroža še izpad dotoka vode ali elektrike, s čimer se zagotavlja nadaljnje hlajenje zaustavljenega jedra. Z namenom zagotavljanja avtonomnega električnega napajanja v primeru izklopa elektrarne in poškodbe daljnovoda je NEK opravljen s tremi dizelskimi agregati (tretji je bil za zagotavljanje dodatne varnosti dograjen naknadno), NEK pa se je naknadno opremil še z drugimi presežnimi elementi (črpalke, dodatna priključna mesta za dovod hladilne vode), ki zagotavljajo hlajenje ob odpovedi vgrajene opreme.<ref name=":2" />
==
V letu 2020 je Slovenija del kohezijskih sredstev predvidela za potresno utrditev objektov in obveščanje o potresni nevarnosti.<ref name=":0" />
== Sklici ==
| |||