Geopark Idrija: Razlika med redakcijama

'''Geopark Idrija''' obsega površino 294  km² in zajema celotno območje občine Idrija. Središče občine je mesto [[Idrija]], ki je v svetu poznano po rudišču živega srebra in 500 let stari tradiciji rudarjenja. Edinstvenost dediščine živega srebra je bila leta 2012 priznana tudi s strani UNESCA z vpisom na svetovni seznam Unescove kulturne dediščine. Poleg rudišča pa Geopark Idrija predstavlja tudi bogato naravno, še posebej geološko dediščino, z mnogimi naravnimi vrednotami, kot so na primer razkriti stratigrafski preseki, kraški in hidrološki pojavi ter morfološke značilnosti. Občina Idrija je v skladu s svojo zavezanostjo trajnostnemu razvoju podeželja ustanovila Geopark Idrija, ki skrbi za ohranjanje, intepretacijo, izobraževanje in razvoj geoturizma na območju Občine Idrija. Geopark deluje v sklopu Centra za idrijsko dediščino.

Geopark Idrija se nahaja v zahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]] in je od [[Ljubljana|Ljubljane]] oddaljen približno 60  km. Na območju Geoparka Idrija na območju 294  km² živi okrog 11800 prebivalcev (podatki Statističnega urada RS, april 2011). Spada pod [[Goriška pokrajina (Slovenija)|goriško]] statistično regijo.

Območje Geoparka Idrija se nahaja na prehodu med alpskim in dinarskim svetom ter obsega višje ležeči uravnan kraški svet, v katerega so vodotoki, med njimi mnogi hudourniški, vrezali globoke doline in grape.

Vzhodni del območja obsega zakraselo planotasto Rovtarsko hribovje, ki je ostanek nekdanjega ravnika in rečnih teras. Tu se nahaja več planot, ki so poimenovane po večjih naseljih: Ledinska planota, Vrsniška planota, Dolska planota in Zavraška planota.

Planote medsebojno ločujejo globoke doline s strmimi pobočji, po katerih tečejo vodotoki, med njimi so mnogi hudourniški.

Preko osrednjega dela geoparka se v smeri sever-jug razteza glavna dolina reke Idrijce. Dolina je skorajda v celotnem toku reke ozka. Z aluvialnimi ravnicami se razširi le ob sotočju Nikove in Idrijce, kjer je nastalo mesto Idrija, ob sotočju Belce in Idrijce v Idrijski Beli in ob sotočju Kanomljice in Idrijce, kjer se je razvilo naselje Spodnja Idrija.

Za območje je značilno zmerno kontinentalno podnebje zahodne in južne Slovenije s submediteranskim padavinskim režimom. Povprečno pade v enem letu nad 2000  mm padavin.

Območje občine spada med najbolj gozdnate pokrajine v Sloveniji. Gozdovi prekrivajo približno tri četrtine območja Geoparka Idrija. Izkrčene površine (62  km²) so pretežno v podoljih, na planotastih predelih in na sotočjih rek. V večini so izkoriščene za travnike (50,6  km²), ostalim kmetijskim rabam pa so namenjeni le 4  km² območja.

Število prebivalcev v zadnjih letih na območju Geoparka Idrija rahlo upada. Eden glavnih razlogov za tak trend je predvsem negativni naravni prirastek, poleg tega pa tudi odseljevanje prebivalcev iz občine. 

Značilna je redka poselitev območja, saj znaša povprečna gostota poselitve slabih 41 prebivalcev/km². Največ prebivalstva živi v dolini reke Idrijce, kjer se nahajata največji naselji to sta [[Idrija]] in [[Spodnja Idrija]]. V teh dveh naseljih živi kar 63 % vsega prebivalstva občine. Vsa ostala naselja, ki po večini ležijo na hribovitem območju občine, so precej manjša. Tu je tudi gostota poselitve manjša. Najredkeje poseljen je jugozahodni in južni del.

Glavno izhodišče za uspešen razvoj industrije je bil petsto let delujoči [[Rudnik živega srebra Idrija|rudnik živega srebra]] v Idriji, katerega veliko kvalificiranih delavcev je svoje bogate izkušnje in znanje usmerilo v razvoj industrijskih obratov. V občinskem merilu predstavlja industrija glavno vejo gospodarstva in je usmerjena v strojno in elektro smer.

V občini imata sedež dve svetovni korporaciji [[Kolektor (podjetje)|Kolektor Group]] in [[Hidria]], ki imata svoje industrijske obrate v Idriji in Spodnji Idriji.

Glavna cestna povezava preko območja je državna glavna cesta, ki je tudi najbolj obremenjena s prometom. Ta prometnica pripelje na območje geoparka iz smeri Ljubljane skozi naselje [[Godovič]], se spusti po ozki dolini reke Zale v Idrijo in nato po ozki dolini reke Idrijce nadaljuje v smeri [[Cerkno|Cerknega]] in [[Tolmin|Tolmina]]a ter naprej proti Posočju. Glavna cesta ima na območju geoparka še tri pomembne odcepe državnih regionalnih cest (proti [[Ajdovščina|Ajdovščini]], proti [[Žiri|Žirem]] in skozi Kanomljo).

Dostop je možen tudi iz različnih smeri po ožjih lokalnih cestah, katerih cestna mreža po geoparku je zelo razvejana.

Najbližje letališče, državno letališče [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Jožeta Pučnika Ljubljana]] na Brniku, je od območja oddaljeno približno 80  km. V bližini je še letališče Ronchi dei Legionari pri Trstu, ki je od Idrije oddaljeno približno 90  km. 

Dostop z vlakom ni mogoč, saj na območju ni zgrajenega železniškega omrežja. Najbližji železniški povezavi sta v [[Logatec|Logatcu]] in na [[Most na Soči|Mostu na Soči]].

Bogata kulturna dediščina, ki jo je zapustil petsto let delujoči rudnik živega srebra v Idriji, skupaj z izjemno naravno dediščino daje dobro osnovo za uspešen razvoj turizma. Kljub temu turizem (še) ne predstavlja najpomembnejše gospodarske dejavnosti.

V Idriji in njeni okolici si turisti lahko ogledajo zanimive tehniške spomenike, ki so posebnost v slovenskem in svetovnem merilu. Te spomenike bogato dopolnjujejo spomeniki kulturne dediščine. Po podatkih Turističnega informacijskega centra v Idriji je turistični obisk največji v poletnih mesecih. Naravne danosti dajejo dobre možnosti za rekreacijski turizem, v poletnim mesecih predvsem za kolesarjenje in pohodništvo, v zimskim mesecih pa so ponekod urejene progre za alpsko smučanje in za tek na smučeh.

Idrijsko hribovje (zahodna Slovenija) ima zapleteno geološko sestavo, a je hkrati v geološkem pogledu tudi eno najbolje raziskanih v Sloveniji.

Najstarejše kamnine so čez 300 milijonov let stari temnosivi skrilavci in peščenjaki '''karbonske''' starosti. Nekoliko mlajši so kremenovi peščenjaki, dolomiti in s fosili bogati apnenci iz '''permskega''' obdobja. Sledijo pisano razvite kamnine '''skitske''' starosti iz najnižjega dela triasa. Dolomiti, laporovci in različni apnenci so najpogostejše kamnine tega obdobja. Prekrivajo obsežne predele idrijskega ozemlja. Tudi slabo plastnati '''anizijski''' dolomit in konglomerat sta zelo pogosti kamnini. V tem obdobju so oblikovana strma pobočja, prekrita s plitvo, slabo rodovitno preperino. Sledilo je zelo dramatično obdobje geološke zgodovine idrijskega ozemlja. V začetku '''zgornjega anizija''' so se pričela obsežna premikanja v okviru idrijske srednjetriasne normalne tektonske faze. Na idrijskem ozemlju je nastalo več brazdastih tektonskih jarkov (aulakogeni) v smeri vzhod-zahod. V enem izmed njih, v tako imenovanem Rudiščnem brazdastem jarku, je nastalo tudi svetovno znano '''idrijsko živosrebrovo rudišče'''. Ob močnih normalnih prelomih z vertikalno komponento premikov od 600 do 900 m so bili posamezni bloki dvignjeni, drugi pa so zaostajali ali bilispuščeni. Na dvignjenih blokih je bilo erodiranih okrog 750m plasti. Odstranjene so anizijske, skitske, permske in delno karbonske kamnine tako, da ležijo na nekaterih blokih v rudišču neposredno na erodiranih karbonskih klastitih različne srednjetriasne ladinijske kamnine. V končni fazi razvoja Idrijskega srednjetriasnega tektonskega jarka je celotno območje prekrilo močvirje, v katerem so nastajale z organskim materialom bogate '''zgornje ladinijske''' kamnine z lokalnim imenom 'plasti skonca'. Ob globokih prelomih so pritekale hidrotermalne raztopine, bogate z živim srebrom. Na svoji poti proti površju so prepojile vse starejše plasti od karbona do starejših ladinijskih kamnin. Nastale so različne, tudi zelo bogate '''epigenetske cinabaritne rude'''. Delno pa so se bogate cinabaritne raztopine in cinabaritni geli izlivali neposredno v močvirje. Nastale so izredno bogate (do 78 % Hg) neobičajne '''singenetske sedimentne cinabaritne rude'''. Zaključno obdobje ladinijskih tektonskih dogajanj je spremljalo obsežno vulkansko delovanje z izlivi diabaza in keratofirja.

Po umiritvi srednjetriasnih tektonskih dogajanj so se na celotnem idrijskem ozemlju začele odlagati '''karnijske''' plasti z različki kremenovih konglomeratov in peščenjakov, veliko je tudi apnencev in belega dolomita. V '''noriju''' in '''retiju''' je nastajal pogosto stromatolitni in onkolitni dolomit, tako imenovani 'glavni dolomit', z redkimi apnenčevimi vložki. '''Jurske''' apnence in dolomite dobimo le v Trnovskem gozdu, južno od našega ozemlja. Sledijo bolj ali manj plastnati organogeni apnenci, '''spodnje kredne''' in '''zgornje kredne starosti'''. Sedimentacija se na idrijskem ozemlju zaključi s '''paleocensko-eocenskimi''' flišnimi kamninami, ki so stare 'le' okrog 60 milijonov let.

Trojno tektonsko okno s tremi narivnicami, ki strukturno ločijo štiri narivne enote. Morfološko in tektonsko kompleksen pojav regionalnega pomena s površino 1,8  km².

Plazovito območje, kjer lastične julske plasti navzgor prehajajo v cordevolski dolomit. Dobro vidne, razgaljene, zgubane, inverzno ležeče plasti predstavljajo prina nasSlovenskem redek geološki fenomen.

Peč za predelavo drobne rude (zrna do premera 30  mm). Konstrukcija peči je izvirna idrijska izpopolnitev jaškastih peči ob koncu 19. stol.