Ljubezen (teološka vrlina): Razlika med redakcijama

 

== Kot teološka vrlina ==

[[File:La_Charité,_Jacques_Blanchard,_1633_(2).jpg|thumb|upright|''Ljubezen'', [[Jacques Blanchard]], 1633]]

Dobrodelnost / Ljubezen je najvišja popolnost človeškega duha, saj naj bi tako poveličevala in odražala naravo Boga. Zmeda lahko izhaja iz več pomenov besede 'ljubezen'. Kot druge teološke vrline je dobrodelnost božansko vdeta v dušo; prebiva v 'volji'.<ref name=sollier>[http://www.newadvent.org/cathen/09397a.htm Sollier, Joseph. "Love (Theological Virtue)." The Catholic Encyclopedia] Vol. 9. New York: Robert Appleton Company, 1910. 21 Aug. 2017</ref> Po besedah Akvinskega je dobrodelnost absolutna zahteva za srečo, ki jo ima kot zadnji človekov cilj.

 

V {{bibl|1 Kor 13}} Pavel daje večji poudarek na dobrodelnosti (ljubezni). Opisuje jo kot:

 

Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, 9 kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. 10 Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo..... Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. }}