Asirci: Razlika med redakcijama

|isbn=978-961-01-4294-2

|cobiss=283875072}}</ref>

Med 9. in 7. stol. pr. n. št. je [[Asirija]] popolnila tehnike bojevanja. Njihova taktika je temeljila na strahovladi ter zastraševanju podložnih ljudstev. Na vrhuncu med vladavino kralja [[Tiglatipilezar III|Tiglatipilezarja III.]] je bila vojska hieararhično razdeljena v enote, ki so jim poveljevali generali. Bila je narodnostno mešana, med pehoto je prevladovala tuja sila. Bojevniki so bili redno plačani in dobro založeni z železnim orožjem iz centralnih skladišč. Približno v času pojava bojnih vozov so se tri in štiri-vprežni vozovi pojavili tudi v zgradbi Asirske vojske. Ob koncu 8. stol je te izpodrinila konjenica, kar so verjetno prevzeli od [[Sikti|Siktov]]. V zatonu cesarstva so bili lokostrelci in suličarji na konjih najpomembnejši sestav vojske, ki jim je na bojišču dala nove razsežnosti bojevanja.

Vojska je bila znana tudi po strategijah obleganja mest. Namesto odrezovanja mesta od zaledja, so Asirci raje naredili klančine za napad z ovni ali spodkopavali obzidje. Pri prebitju obrambe mesta so prebivalce pobili oziroma zasužnjili. [[Asirija|Asirski imperij]] je bil najmogočnejši okrog leta 650 pr. Kr. pod vladavino kralja [[Asurbanipal|Asurbanipala]], njegov zaton pa je nastopil kmalu po njegovi smrti zaradi notranjih bojev za oblast.

|last4=J. Kenda}}</ref>

je najstarejši [[ep]] na svetu in hkrati tudi najpomembnejše delo [[asirsko-babilonska književnost|asirsko-babilonske književnosti]]. Po naročilu kralja Asurbanipala je nastal med letoma 2000 in 1600 pr. Kr. Do današnjih dni se je ohranil skoraj v celoti, obesga pa približno 3500 verzov na 12 [[glinena plošča|glinenih ploščah]]. Te so bile shranjene v knjižnici v Njinivah, v kateri so bile sistematično urejene klinopisne ploščice. Knjižnični opus je zajemal vso tedanje znanje, znanost, zgodovino in [[epika|epiko]]. Pisali so v [[akadščina|akadščini]], jeziku iz [[semiti|semitske]] [[jezikovna družina|jezikovne družine]]. Jezik je danes že izumrl. Pisali so v [[klinopis|klinopisni]] pisavi na glinene tablice. Jezik je poimenovan po mestu [[Akad]], kasneje pa se izoblikujeta [[asirščina]] in [[babilonščina]].

== Glej tudi ==

* [[Kategorija:Ljudstva]] [[seznam ljudstev]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Aziji]]