|
'''Krajina''' ali '''pejsaž''' je upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina. Krajino glede na motiv delimo na več vrst. V osnovi pa ločimo urbano in neurbano krajino.
[[Slika:Pompejanischer Maler um 10 20 001.jpg|thumb|Krajinska freska iz Pompejev]]
[[Slika:Les Très Riches Heures du duc de Berry aout.jpg|thumb|Iluminacija iz [[Sijajni horarij vojvode Berrijskega|Sijajnega horarija vojvode Berrijskega]]]]
[[Slika:Bruegel, Pieter de Oude - De val van icarus - hi res.jpg|thumb|[[Pieter Brueghel starejši]], ''[[Ikarjev padec]]'']]
[[Slika:Konrad Witz 008.jpg|thumb|left|[[Konrad Witz]], ''[[Čudežni ribolovulov rib (1444Witz)]]'']]
[[Slika:Albrecht Altdorfer 007.jpg|thumb|left|Albrecht Altdorfer, ''Donavska krajina pri Regensburgu'']]
[[Slika:Giuseppe_Zola_-_Krajina_s_pastirjem_in_čredo.jpg|thumb|Giuseppe Zola: ''Krajina s pastirjem in čredo'' (18. stoletje)]]
===Srednji vek===
[[srednji vek|Srednjeveška]] umetnost naravi ni namenjala velike pozornosti, omejena je bila le na simbolične detaljedetajle, ki so shematično predstavljali ozadje. Ko pa si je pridobila vlogo označevalca in določevalca prizora, se je začela naglo razvijati. V poznem srednjem veku sta k temu pripomogla tudi spreminjajoči se odnos do narave in porajajoči se [[naturalizem]].
Predvsem na [[Flamska|Flamskem]] in v [[NizozemskedeželeNizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], pa tudi v [[Lombardija|Lombardiji]] in [[Toskana|Toskani]], so v [[14. stoletje|14.]], in [[15. stoletje|15.]] stoletju nastajale vedno bolj [[realizem|realistične]] podobe krajine z obvladovanjem perspektivičnega poglabljanja prostora. Vendar ne poznamopoznajo še samostojnega pejsaža. V najbolj razvitih delih (''Knjiga o zaljubljenem srcu'', ''[[Sijajni horarij vojvode Berrijskega]]'') gre za krajinsko ozadje, ne pa za čisto krajino. Podobno velja za prvi krajinski [[portret]], upodobitev [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]] z okolico na sliki slikarja [[Konrad Witz|Konrada Witza]] ''[[Čudežni ulov rib (Witz)|Čudežni ulov rib]]''.
===Renesansa===
===Barok in klasicizem===
V [[baročno slikarstvo|baronembaročnem slikarstvu]]u sta se jasno oblikovali dve smeri. Idealizirana krajina, ki so jo gojili predvsem v [[Italija|Italiji]] ([[Adam Elsheimer]], [[Paul Bril]], [[Annibale Carracci]], [[Nicolas Poussin]]..) in realistična krajina nizozemskih mojstrov ([[Jan van Goyen]], [[Jacob van Ruisdael]], [[Salomon van Ruysdael]], [[Meindert Hobbema]]...). V [[17. stoletje|17. stoletju]] sta jo pomembno obeležila [[Peter Paul Rubens]] in [[Rembrandt]]. V [[18. stoletje|18. stoletju]] se je pejsaž ohranjal še na Nizozemskem in Benečiji, dokler ga ni [[klasicizem]] potisnil ob rob in kasneje [[neoklasicizem]] dokončno potisnil med manjvredne motive.
===19. stoletje===
| 