Wikipedija

Svinec: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika 176.76.241.8 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika XXBlackburnXx
Oznaka: vrnitev
Octopus (pogovor | prispevki)
48.795 urejanj
infopolje
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Svinec}}
{{združi iz|Svinec in svinčeve spojine razen svinčevih alkilov, svinčevega azida in svinčevega trinitroresorcinata}}
 
<!-- Here is a table of data; skip past it to edit the text. -->
{{infopolje Element
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="margin-left: 0,5em;"
|number=82
| colspan="2" cellspacing="0" cellpadding="2" |
|symbol=Pb
{| align="center" border="0"
|name=svinec
| colspan="2" align="center" | [[talij]] - '''svinec''' - [[bizmut]]
|abundance=
|-
|abundance in earth's crust=
| rowspan="3" valign="center" | [[kositer|Sn]]<br />'''Pb'''<br />[[Ununquadium|Uuq]]&nbsp;&nbsp;<br />&nbsp;<br />&nbsp;
|abundance in oceans=
|-
|abundance in solar system=
| align="center" | [[Slika:Pb-TableImage.svg|250px]]
|left=[[talij]]
<div align="right"><small>[[periodni sistem elementov|Celotna tabela]]</small></div>
|right=[[bizmut]]
|}
|above=[[Kositer|Sn]]
|-
|below=[[Flerovij|Fl]]
! colspan="2" align=center bgcolor="#cccccc" | '''Splošno'''
|category comment=
|-
|group=14
| [[Abecedni seznam elementov|Ime]], [[Kemijski simbol|simbol]], [[vrstno število]]
|period=6
| svinec, Pb, 82
|block=p
|-
|image name=Lead electrolytic and 1cm3 cube.jpg
| [[Kemijska vrsta]]
|appearance= kovinsko siv
| [[šibka kovina]]
|standard atomic weight ref={{sfn|Meija|Coplen|Berglund|Brand|2016}}
|-
|electrons per shell=2, 8, 18, 32, 18, 4
| [[Skupina periodnega sistema|Skupina]], [[perioda periodnega sistema|perioda]], [[blok periodnega sistema|blok]]
|phase=
| [[Ogljikova skupina|14(IVA)]], [[element šeste periode|6]] , [[p-blok|p]]
|density gpcm3nrt=11,34
|-
|density gpcm3mp=10,66
| [[Gostota]], [[Mohsova trdotna lestvica|trdota]]
|melting point K=600,61
| 11340 [[kilogram na kubični meter|kg/m<sup>3</sup>]], 1,5
|melting point C=327,46
|-
|melting point F=621,43
| [[barva|Videz]]
|boiling point K=2022
| align="center" | modrikasto bel<br />[[Slika:Pb,82.jpg|125px|]]
|boiling point C=1749
|-
|boiling point F=3180
! colspan="2" align="center" bgcolor="#cccccc" | '''Lastnosti [[atom]]a'''
|heat fusion=4,77
|-
|heat vaporization=179,5
| [[Relativna atomska masa]]
|heat capacity=26,650
| 207,2 [[atomska enota mase|a. e. m.]]
|vapor pressure 1=978
|-
|vapor pressure 10=1088
| [[Atomski polmer]] (izračunan)
|vapor pressure 100=1229
| 180 (154) [[pikometer|pm]]
|vapor pressure 1 k=1412
|-
|vapor pressure 10 k=1660
| [[Kovalentni polmer]]
|vapor pressure 100 k=2027
| 147 pm
|vapor pressure comment=
|-
|crystal structure=face-centered cubic
| [[van der Waalsov polmer]]
|electronegativity=1,87 (+2)
| 202 pm
|number of ionization energies=3
|-
|ionization energy 1=715,6
| [[Elektronska konfiguracija]]
|ionization energy 2=1450,5
| <nowiki>[</nowiki>[[ksenon|Xe]]<nowiki>]</nowiki>4[[f-orbitala|f]]<sup>14</sup> 5[[d-orbitala|d]]<sup>10</sup> 6[[s-orbitala|s]]<sup>2</sup> 6p<sup>2</sup>
|ionization energy 3=3081,5
|-
|atomic radius=175
| [[elektron|e<sup>-</sup>]] na [[energijski nivo]]
|covalent radius=146±5
| 2, 8, 18, 32, 18, 4
|Van der Waals radius=202
|-
|magnetic ordering=[[diamagnetizem|diamagneten]]
| [[oksidacijsko stanje|Oksidacijska stanja]] ([[oksid]])
|electrical resistivity unit prefix=n
| 4, '''2''' ([[amfoternost|amfoteren]])
|electrical resistivity at 20=208
|-
|thermal conductivity=35,3
| [[Kristalna struktura]]
|thermal expansion at 25=28,9
| ploskovno centrirana kocka
|speed of sound rod at r.t.=1190
|-
|speed of sound rod at r.t. comment=
! colspan="2" align="center" bgcolor="#cccccc" | '''Fizikalne lastnosti'''
|magnetic susceptibility= &minus;23,0×10<sup>−6</sup>
|-
|magnetic susceptibility ref= &#x20;(at 298&nbsp;K){{sfn|Weast|Astle|Beyer|1983|p=E110}}
| [[Agregatno stanje]]
|Young's modulus=16
| trdno ([[diamagnetizem|diamagnetik]])
|Shear modulus=5,6
|-
|Bulk modulus=46
| [[Tališče]]
|Poisson ratio=0,44
| 600,61 K (327,461 °[[Celzijeva temperaturna lestvica|C]])
|Mohs hardness=1,5
|-
|Brinell hardness=38–50
|vrelišče
|Brinell hardness comment=
|2022 K (1749 [[Celzij|°C]])
|CAS number=7439-92-1
|-
|isotopes=
| [[Molski volumen]]
{{infobox element/isotopes stable | mn=204 | sym=Pb | na=1,4% | n=122 |firstlinks=yes}}
| 18,26 [[znanstvena notacija|×]]10<sup>−6</sup> [[kubični meter na mol|m<sup>3</sup>/mol]]
<!--{{infobox element/isotopes decay | mn=205 | sym=Pb
|-
|na=[[trace radioisotope|trace]] | hl=1,53×10<sup>7</sup>&nbsp;y
| [[Izparilna toplota]]
|dm=ε | de=0,051 | link1=thallium-205 | pn=205 | ps=Tl}}-->
| 177,7 [[kilojoule na mol|kJ/mol]]
{{infobox element/isotopes stable | mn=206 | sym=Pb | na=24,1% | n=124 |firstlinks=no}}
|-
{{infobox element/isotopes stable | mn=207 | sym=Pb | na=22,1% | n=125 |firstlinks=no}}
| [[Talilna toplota]]
{{infobox element/isotopes stable | mn=208 | sym=Pb | na=52,4% | n=126 |firstlinks=no}}
| 4,799 kJ/mol
<!--{{infobox element/isotopes decay | mn=210 | sym=Pb
|-
|na=trace | hl=22,3&nbsp;y
| [[Parni tlak]]
|dm=[[Beta decay|β<sup>−</sup>]] | de=0,064 | link1=bismuth-210 | pn=210 | ps=Bi}}-->
| 4,21 [[znanstvena notacija|E]]-07 [[Pascal|Pa]] pri 600 K
|isotopes comment= vsebnost izotopov je zelo odvisna od vzorca
|-
|discovered by= [[Bližnji vzhod]]
| [[Hitrost zvoka]]
|discovery date= 7000 pr. n. št.
| 1260 [[meter na sekundo|m/s]] pri 293,15 K
|QID=Q708
|-
}}
! colspan="2" align="center" bgcolor="#cccccc" | '''Razne lastnosti'''
 
|-
| [[Elektronegativnost]]
| 2,33 ([[Paulingova lestvica]])
|-
| [[Specifična toplota]]
| 129 [[joule na kilogram-kelvin|J/(kg · K)]]
|-
| [[Električna prevodnost]]
| 4,81 10<sup>6</sup>/m [[ohm]]
|-
| [[Toplotna prevodnost]]
| 35,3 [[vat na meter-kelvin|W/(m·K)]]
|-
| 1. [[ionizacijski potencial]]
| 715,6 kJ/mol
|-
| 2. ionizacijski potencial
| 1450,5 kJ/mol
|-
| 3. ionizacijski potencial
| 3081,5 kJ/mol
|-
| 4. ionizacijski potencial
| 4083 kJ/mol
|-
| 5. ionizacijski potencial
| 6640 kJ/mol
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#cccccc" | '''Najstabilnejši izotopi'''
|-
| colspan="2" |
{| border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" width="100 %"
! [[Izotop|izo]]
! [[pogostost izotopa|NA]]
! [[razpolovna doba|''t''<sub>1/2</sub>]]
! [[razpadni način|DM]]
! [[energija razpada|DE]] [[megaelektronvolt|MeV]]
! [[razpadni produkt|DP]]
|-
| <sup>202</sup>Pb
| [[sintetični radioizotop|{sint.}]]
| 52500 [[leto|let]]
| [[razpad alfa|alfa]]<br />[[zajetje elektrona|epsilon]]
| 2,598<br />0,050
| [[živo srebro|<sup>198</sup>Hg]]<br />[[talij|<sup>202</sup>Tl]]
|-
| <sup>204</sup>Pb
| 1,4
| >1,4 E17 let
| [[razpad alfa|alfa]]
| 2,186
| [[živo srebro|<sup>200</sup>Hg]]
|-
| <sup>205</sup>Pb
| {sint.}
| 1,53 E7 let
| [[zajetje elektrona|epsilon]]
|
0,051
| [[talij|<sup>205</sup>Tl]]
|-
| <sup>206</sup>Pb
| 24,1 %
| colspan="4" | Pb je [[stabilni izotop|stabilen]] s 124 [[nevtron]]i
|-
| <sup>207</sup>Pb
| 22,1 %
| colspan="4" | Pb je stabilen s 125 nevtroni
|-
| <sup>208</sup>Pb
| '''52,4 %'''
| colspan="4" | Pb je stabilen s 126 nevtroni
|-
| <sup>210</sup>Pb
| {sint.}
| 22,3 y
| [[razpad alfa|Alfa]]<br />[[razpad beta|Beta]]
|
3,792<br />0,064
| [[živo srebro (element)|<sup>206</sup>Hg]]<br />[[bizmut|<sup>210</sup>Bi]]
|}
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#cccccc" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font>
|}
'''Svínec''' ([[latinščina|latinsko]] ''plumbum'') je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Pb''' in [[atomsko število]] [[82 (število)|82]]. Ta mehka, [[težka kovina|težka]], [[strup]]ena in kovna [[šibka kovina]] je [[modra|modrikasto]] [[bela|bele]] barve, ko je sveže narezana, vendar na [[zrak]]u potemni v temno [[siva|sivo]] barvo v kateri je najbolj znana. Svinec se uporablja za uteži(tudi pri ribolovu), za nekatere vrste [[akumulator]]ev ''[[akumulator svinec-kislina|svinec-kislina]]'', v [[krogla (strelivo)|kroglah]] in šibrah, kot sestavina ti.[[spajka|svinčevih spajk]], kot zaščita pred radioaktivnim sevanjem in v zlitinah za [[kositrna posoda|kositrne posode]] in drugih taljivih [[zlitina|zlitin]]. Uporablja se tudi za izdelavo [[vitraž]]a. Svinec ima od vseh stabilnih elementov največje atomsko število.
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Svinec«