Metod Koch: Razlika med redakcijama

Leta 1892 je v [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstroogrski vojni mornarici]] postal [[kadet]], 1898 [[poročnik fregate]], ob [[kapitulacija|kapitulaciji]] monarhije je bil [[kapitan korvete]] (po drugih virih pa [[kapitan fregate]]). Od 30. oktobra 1918 je sodeloval z mornariškimi komiteji, ki so jih formirali mornarji, pripadniki jugoslovanskih narodov; imenovan je bil za mornariškega poveljnika vojnega pristanišča [[Pulj]]. Dne 31. oktobra 1918 je kot član delegacije [[Zagreb|zagrebškega]] Narodnega sveta Države Slovencev, Hrvatov in Srbov podpisal dokument, s katerim je poveljnik avstroogrskega ladjevja kontraadmiral [[Miklós Horthy]] po ukazu cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]] izročil ladjevje Narodnemu svetu. Narodni svet ga je 2. novembra 1918 imenoval za pooblaščenca glede vprašanj vojne mornarice in mu dodelil čin kontraadmirala. Koch si je nato pri [[Antanta|antantnih]] zaveznikih vztrajno prizadeval za izročitev avstroogrskih vojnih ladij, ki so jih zasegli Italijani, vendar brez uspeha. V [[KraljevinaJugoslovanska Srbov,kraljeva Hrvatovvojna in Slovencevmornarica|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]] je obdržal čin in bil 1919-1920 v vojnem ministrstvu načelnik oddelka za vojno mornarico ter v letih 1921−1929 dvakrat poveljnik obalnih poveljstev.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref>