Slavonija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
področje v območje |
|||
Vrstica 9:
[[Slika:Historical Croatian dialects in bih and cro 1.PNG|thumb|left|200px|Področje kajkavskega govora se je pred velikimi migracijami v 16. in 17. stoletju ujemalo z ozemljem stare Slavonije]]
Zametek stare Slavonije se je po zlomu [[Avari|Avarov]] oblikoval ne celotnem panonskem področju med Savo in Dravo, kjer so od [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] do [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] v 9. stoletju večino časa vladali domači slovanski vladarji, po prihodu [[Madžari|Madžarov]] konec 9. stoletja je stara Slavonija prišla pod madžarsko nadoblast, v 10. stoletju pa je to območje postalo prehodno med hrvaškimi in madžarskimi vplivi.<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 47-48, 53-54.</ref> Območje stare Slavonije se je po prihodu Madžarov skrčilo na območje med Dravo in Petrovo goro, zahodno od reke Karašice in severozahodno od reke [[Vrbas (reka)|Vrbas]].<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 54.</ref><ref>Goldstein Ivo (2008): ''Hrvaška zgodovina''. Ljubljana, Društvo Slovenska matica. Str. 37.</ref> Slovani na območju stare Slavonije so sčasoma razvili posebno obliko govorice, ki jo danes imenujemo [[kajkavščina]]. Na območju Slavonije so bili med letoma 1399 in 1456 zelo aktivni tudi [[Celjski grofi]], zlasti [[Herman II. Celjski|Herman II.]] in [[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]]
Prihod [[Turki|Turkov]] je povzročil velike migracije, zaradi česar se je področje kajkavskega govora skrčilo in deloma premestilo. Vzhodni del Slavonije (vzhodno od Križevcev) je že v 16. stoletju postal ''Slavonska vojna krajina''.<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 228.</ref> V 17. stoletju je ime Slavonija označevalo le še severni del stare Slavonije, južni del je postal del Hrvaške. Ko so se Turki morali umakniti iz ozemlja današnje Slavonije, je bila stara srednjeveška Slavonija v celoti vključena v Hrvaško, ime Slavonije pa se je ohranilo v vojni krajini. Z avstrijskimi osvajanji se je območje te vojne krajine v 17. in 18. stoletju širilo na [[štokavščina|štokavsko]] govoreče območje proti vzhodu, to je na območje Virovitiške in Požeške vojne krajine,<ref>Goldstein Ivo (2008): ''Hrvaška zgodovina''. Ljubljana, Društvo Slovenska matica. Str. 108-109, 113.</ref> obenem pa se je tudi ime Slavonija premestilo proti vzhodu.
| |||