Svobodna volja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m corr AWB |
m slog |
||
Vrstica 1:
'''Svobodna volja''' je posameznikova domnevna [[sposobnost]], da lahko svobodno [[izbira]] in pri tem ni omejen, oviran oz. pod pritiskom. Vprašanje svobodne volje se pojavlja že od [[zgodovina filozofije|začetkov filozofske misli]]; v [[zahodna filozofija|zahodni filozofiji]] sta se okrog tega vprašanja izoblikovali dve nasprotujoči si struji: [[determinizem]] in [[metafizični libertarianizem]]. Prvi izraz združuje več sorodnih tez, ki predpostavljajo, da so vsi dogodki v prihodnosti bodisi logična posledica dogajanja v preteklosti in zakonov narave (vzročno-posledični determinizem), bodisi vnaprej načrtovani s strani vsemogočnega stvarnika ([[bog]]a; t. i. [[teologija|teološki]] determinizem). V nobenem primeru svobodna volja ni možna. Metafizični libertarianizem temu nasprotuje, bodisi z zavračanjem popolne določenosti prihodnjih dogodkov s preteklimi, bodisi s trditvijo, da stvarnik ne uveljavlja svoje moči nad posameznikovo voljo in izbiro. Oba pogleda pa zagovarjata stališče, da se determinizem in svobodna volja izključujeta, zato ju označujemo s skupnim izrazom [[inkompatibilizem]].
Obstoj oz. neobstoj svobodne volje ima med drugim tudi [[etika|etične]] posledice, predvsem pri vprašanju, ali je posameznik [[morala|moralno]] [[odgovornost|odgovoren]] za svoja dejanja. Svobodna volja je ključni pravni moment s katero se določa odgovornost posameznika za njegova dejanja in posledice le-teh. Kot izhodišče je tako zelo pomemben pogled na uveljavitev družbenih in državnih pravil in kaznovanj. Ob svobodni volji se lahko terja odgovornost, očitek, opomin nad nepravilnim vedenjem. Osebna odgovornost posameznika pri odločanju glede svojega življenja in življenja ljudi, ki so mu podrejeni, temelji predvsem na sposobnosti družbe, da mu napake lahko predoči in terja odgovornost. Definicija svobode izbire torej pomeni tudi raven odgovornosti.
Svobodna volja je bila že zelo zgodaj
Četudi v antiki obstaja niz filozofskih definicij svobodne volje, je isto obdobje zaznamovalo predvsem vedno bolj razširjen pojav suženjstva in z leti vedno daljšega pravnega varstva nedoraslih mladih oseb (kar še posebej velja za rimsko obdobje). Vzgajanje mladih oseb v odgovorne posameznike, priučevanje odgovornosti in pri tem negovanje gospodarske rasti je bilo vedno bolj zapleteno. Najemniški vojaki plemenskih skupnosti so prevzeli vojaško breme, svobodna volja pa se je s propadom [[Rimski imperij|Rimskega imperija]]
▲Svobodna volja že zelo zgodaj bila definirana kot pravica do izbire onkraj družinskih, skupnostnih vezi. Državljan polisa je imel odgovornost upravljanja skupnih stvari, odgovornost pri poslih in družinske obveznosti. Slabe odločitve niso bile odraz moralnega negodovanja, temveč napak njegove osebnosti, nezrelosti, kar je pomenilo, da je bil enako odgovoren in enakih pravic kot ostali državljani. Oseba brez svobodne volje je bil suženj, to je zapuščen otrok, otrok prodan v suženjstvo, vojni plen ali ugrabljen človek. Ta se je lahko dokazal, odkupil, uveljavil, a dotedaj ni imel pravih pravic.
▲Četudi v antiki obstaja niz filozofskih definicij svobodne volje, je isto obdobje zaznamovalo predvsem vedno bolj razširjen pojav suženjstva in z leti vedno daljšega pravnega varstva nedoraslih mladih oseb (kar še posebej velja za rimsko obdobje). Vzgajanje mladih oseb v odgovorne posameznike, priučevanje odgovornosti in pri tem negovanje gospodarske rasti je bilo vedno bolj zapleteno. Najemniški vojaki plemenskih skupnosti so prevzeli vojaško breme, svobodna volja pa se s propadom [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] preoblikuje v srednjeveško etiko.
Srednjeveška etika je v veliki meri temeljila na razširjanju že izgubljenega znanja in ohranjanju prostora zaprtega glede na svetovne gospodarske tokove. Tako se je filozofija usmerjena v determinizem družbenega položaja oprla na stoično filozofijo. Vedno bolj pa je postala pomembna tematika naključja v teologiji in družbenemu porastu. Kako se odzvati na naključne nesmiselne dogodke, ki so po srednjeveški etiki del božjega načrta. Vsako predvidevanje, zaupanje v naključje, ali celo poseganje v svobodno odločitev ljudi je tako bilo zlo. Ključni predstavnik takšni misli je [[Avguštin iz Hipona|Avguštin]], njegov nasprotnik pa je povzel mnenje [[Mark Tulij Cicero|Cicera]], da nikakršno poseganje in predvidevanje nadčloveških proporcev ne more poseči v človeška svobodo.
[[Sholastika|Sholastiki]], srednjeveški teologi, so skušali z razumom objasniti Resnico vere. Z uporabo razuma so želeli
Z [[renesansa|renesanso]] se znatno ojača filozofiranje o svobodni volji. [[John Stuart Mill|Stuart Mill]] je močno zaznamoval razmišljanje o svobodi. Z uvedbo socialnih in delavskih pravic s strani [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], Evropske unije in ustavnega prava nekaterih držav so bile omejene pravice podjetniške pobude za ceno boljšega življenja delavcev. Ocenjevanje svobodne volje državljanov je tako omejeno z različnimi determinacijami družbe, a je pretočnost družbe večja in tako pomembna teoretična postavka za gradnjo gospodarstva in odgovorne družbe.
== Glej tudi ==
* [[predestinacija]]
{{normativna kontrola}}▼
{{philo-stub}}▼
▲Z renesanso se znatno ojača filozofiranje o svobodni volji. [[John Stuart Mill|Stuart Mill]] je močno zaznamoval razmišljanje o svobodi. Z uvedbo socialnih in delavskih pravic s strani [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], Evropske unije in ustavnega prava nekaterih držav so bile omejene pravice podjetniške pobude za ceno boljšega življenja delavcev. Ocenjevanje svobodne volje državljanov je tako omejeno z različnimi determinacijami družbe, a je pretočnost družbe večja in tako pomembna teoretična postavka za gradnjo gospodarstva in odgovorne družbe.
[[Kategorija:Svobodna volja| ]]
[[Kategorija:Vzročnost]]
Vrstica 20 ⟶ 26:
[[Kategorija:Teologija]]
[[Kategorija:Krščanska filozofija]]
▲{{philo-stub}}
▲{{normativna kontrola}}
| |||