Mihail Gorbačov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog
Slovnična napaka
Vrstica 15:
V zunanji politiki je prenehal slediti t. i. Brežnjevi doktrini »omejene suverenosti socilalističnih držav« in prepustil politične režime nekdanjih satelitskih držav v vzhodni Evropi njihovi lastni usodi, kar je tekom leta 1989 privedlo do političnih sprememb na Poljskem in Madžarskem, nato pa še v drugih vzhodnoevrospkih državah ter do padca Berlinskega zidu. Ta je bil simbol delitve Evrope, čemur je naslednjega leta sledila združitev obeh Nemčij oz. priključitev vzhodne Nemčije z Zahodni, ter posledično razpustitev Varšavskega pakta.
 
Marca 1990 je bil po spremembi ustave izvoljen za prvega izvršnega predsednika Sovjetske zveze, vendar je tistega leta ta tudi začela razpadati, ko so razglasile neodvisnost najprej baletskebaltske države, nato pa še druge članice ZSSR: [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Moldavija]], [[Gruzija]], [[Ukrajina]], [[Armenija]] in [[Azerbajdžan]]. Nekateri politiki (mdr. podpredsednik Janajev) so v sodelovanju z vojaškim vrhom in KGB leta 1991 hoteli z državnim udarom Gorbačova odstraniti z oblasti.
 
Gorbačov je preživel tri dni v hišnem priporu na Jalti, kjer je bil na oddihu, a so je bil po zaslugi množičnega nasprotovanja pučistom, ki ga je vodil takrat že demokratično izvoljeni predsednik Ruske federacije (RSFSR) [[Boris Jelcin]] in ključne podpore vojske v Moskvi, kmalu izpuščen in se tako vrnil na oblast. Odtlej pa je moral upoštevati politično realnost in ni imel več moči, da bi vplival na dogodke, ki so potekali že mimo njega, tako da je konec istega leta odstopil hkrati s formalno razpustitvijo Sovjetske zveze, ki je uradno razpadla po natanko 69 letih obstoja.