Poporodna depresija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{slog}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 131:
 
== '''KAKO POPORODNA DEPRESIJA VPLIVA NA OTROKA, MATI IN OČETA?''' ==
Poporodna depresija izbruhne ravno takrat, ko se vzpostavlja prvi odnosi med otrokom in mati. Vpliva na percepcijo lastne zmožnosti biti mati ter lahko posredno vpliva tudi na otrokov razvoj, saj po rojstvu otrok potrebuje veliko ljubezni in njegove potrebe niso zadovoljene s strani mati, prav tako pa je okrnjena tudi njuna medsebojna komunikacija. Ženske, ki imajo poporodno depresijo so manj dovzetne za otroka in njegove potrebe. Najbolj pa na vez mati-otrok vpliva čas, kdaj poporodna depresija izbruhne in kvaliteta njunega odnosa pred izbruhom. Te otroci so bolj pasivni ali razdražljivi, imajo nižji mišični tonus in več jokajo kot njihovi vrstniki. Njihova obrazna mimika je slabše razvita in imajo pogosto težave s hranjenjem in spanjem. Ker si želijo vzpostaviti vez z materjo, se lahko zgodi, da posnamejo njeno vedenje, in to se izraža kot mikrodepresija. Ko te otroci odrastejo imajo lahko težave z izražanjem čustev in motenj v kognitivnem razvoju, saj materina poporodna depresija vpliva na njegov psihološki razvoj in posledično tudi na njegovo vedenje. Lahko se izraža tudi tako, da imajo te otroci probleme pri navezovanju socialnih stikov, so nesamostojni ter imajo težave pri socializaciji. Otroci mater z poporodno depresijo so tudi sami bolj nagnjeni k depresijam, poporodnim depresijam in ostalim duševnim motnjam. V primerih, ko se po porodu razvije depresija trpi tudi njen odnos s partnerjem. Zato lahko tudi moški po porodu postane depresiven, saj se njegova vloga spremeni in zahteva od njega več odgovornosti. Če to preprečimo pri moških ima pozitivne učinke tudi na njegovo partnerko in otroka. Dejavniki tveganja za nastanek depresije pri moških so:
 
Dejavniki tveganja za nastanek depresije pri moških so:
 
• predhodna depresija,
Vrstica 148 ⟶ 146:
 
• ne zadovoljujoč odnos s partnerko <ref name=":03" />
<references />
.
 
očetje prvič,
 
• slabša socialna mreža podpore,
 
• nižja izobrazba,
 
• več negativnih življenjskih izkušenj
 
• ne zadovoljujoč odnos s partnerko <ref name=":02">{{Navedi revijo|last=Skočir|first=Ana Polona|date=2005|title='Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije –vloga babic in medicinskih sester|url=|magazine=Obzornik zdravstvene nege 39|page=181–93|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
<references />