Wikipedija

Frida Kahlo: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika 77.38.23.7 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 193.2.11.205
Oznaka: vrnitev
Polonica (pogovor | prispevki)
1.620 urejanj
m pravopisni popravki
Vrstica 35:
Za njena dela sta pomembni kultura [[Mehika|Mehike]] in kulturna tradicija [[Ameriški indijanci|ameriških indijancev]]; njeno umetnost so včasih označevali kot ''[[naivna umetnost|naivo]]'' ali kot [[ljudska umetnost|ljudsko umetnost]].<ref>{{Cite book|last=Karl|first=Ruhrberg|authorlink=|author2=Manfred Schneckenburger|author3= Christiane Fricke|author4= Klaus Honnef|title=Frida Kahlo: Art of the 20th Century: Painting, Sculpture, New Media, Photography|publisher=Benedikt Taschen Verlag GmbH|year=2000|location=Köln|page=745|isbn=3-8228-5907-9}}</ref> Njena dela so opisovali tudi kot »nadrealistična«; leta 1938 je André Breton, glavni pobudnik nadrealističnega gibanja, umetnost Fride Kahlo opisal kot »trak okoli bombe«.<ref name=broude />
 
Kahlo je imela buren zakon z znanim mehiškim umetnikom [[Diego Rivera|Diegom Rivero]]. Vse življenje je imela težave s svojim zdravjem; številne od njenih bolezni so bile posledica prometne nesreče, ki jo je preživela kot najstnica. Dolgotrajno okrevanje jo je osamilo in ta samota je vplivala na njena dela, med katerimi so številni avtoportreti različnih vrst. Kahlo je o tem menila:»Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.«<ref name=pp>[http://books.google.es/books?id=s_ZdPsktyjEC&q=you+got+talent#v=onepage&q=you%20got%20talent&f=false Andrea Kettenmann, Frida Kahlo. ''Frida Kahlo, 1907–1954: pain and passion'' page 27]</ref> Prav tako je izjavila: »Sem rojena slikarka.«<ref>Levine, Barbara. Finding Frida Kahlo: An Unexpected Archive. New York: Princeton Architectural, 2009. Print.</ref>
 
== Otroštvo in družina ==
Vrstica 48:
| video3 = [http://smarthistory.khanacademy.org/frida-kahlo-frieda-and-diego-rivera.html Frida Kahlo's Frieda and Diego Rivera], [[Smarthistory]]<ref name="smarth">{{cite web|title=Frida Kahlo's Frieda and Diego Rivera |url=http://smarthistory.khanacademy.org/frida-kahlo-frieda-and-diego-rivera.html |publisher=[[Smarthistory]] at [[Khan Academy]]|accessdate=11. februar 2013}}</ref> }}
 
Fridina mati, Matilde Calderón y González, je bilbila predana vernica Rimskokatoliške cerkve z [[domorodna ljudstva Amerike|amerindijskimi]] in španskimi predniki.<ref name="Frida Kahlo (1907–1954), Mexican Painter">{{cite web|title=Frida Kahlo (1907–1954), Mexican Painter|work=Biography|url=http://www.fridakahlo.com/|accessdate=2013-02-19}}</ref> Fridina starša sta se poročila kmalu potem, ko je prva Guillermova žena umrla pri porodu drugega otroka. Čeprav je bil njun zakon zelo nesrečen, sta imela Guillermo in Matilde štiri hčere. Frida je bila njun tretji otrok. Imela je dve starejši polsestri, ki sta odraščali v isti hiši. Frida se je spominjala, da je odraščala obkrožena z ženskami, je pa večino svojega življenja ostala v prijateljskih odnosih s svojim očetom.
 
[[Mehiška revolucija]] je izbruhnila leta 1910, ko je bila stara tri leta. Pozneje je trdila, da se je rodila 1910, domnevno zato, da bi jo ljudje povezovali z revolucijo. V svojih spisih se je spominjala, kako jo je njena mati, skupaj s sestrami, selila iz sobe v sobo v njihovi hiši, medtem ko je po ulicah rojstnega mesta odmevalo streljanje.
 
Pri šestih je letih je zbolela za [[poliomielitis|poliomielitisom]], zaradi česar je bila njena desna noga tanjša od leve, kar je kasneje v življenju skrivala pod dolgimi, pisanimi krili. Domnevajo, da se je rodila s [[spina bifida|spino bifido]], torej s prirojeno okvaro, ki bi lahko vplivala na razvoj hrbtenjače in nog.<ref name=Budrys>{{cite journal | last = Budrys | first = Valmantas | title = Neurological Deficits in the Life and Work of Frida Kahlo | journal = European Neurology | volume = 55 | issue = 1 |date=February 2006 | issn = 0014-3022 | url = http://content.karger.com/produktedb/produkte.asp?typ=fulltext&file=ENE2006055001004 | accessdate = 2008-01-22 | pmid = 16432301 | pages = 4–10 | doi = 10.1159/000091136}}</ref> Ukvarjala se je z [[boks]]om in drugimi športi.
 
Leta 1922 se je vpisala na [[Escuela Nacional Preparatoria (Mehika)|Preparatorio]], eno od vodilnih šol Mehike, kot ena med le petintridesetimi dekleti. Kahlo se je pridružila kliki v šoli in se zaljubila v Alejandra Gómez Ariasa, ki je bil v skupini najmočnejša oseba. V tem obdobju je Kahlo tudi bila priča nadaljevanje mehiške revolucije, nasilja in oboroženih bojev na ulicah Mexico City.
 
=== Prometna nesreča ===
Vrstica 64:
{{See also|Seznam slik Fride Kahlo}}
 
Po nesreči je opustila študij medicine in se posvetila slikarski karieri. Slikala je, da si napolni čas, ki ga je imela zaradi začasne nepomičnosti. Njene avtoportreti so prevladujoči del njenega življenja, ko je bila tri mesece po svoji nesreči priklenjena na posteljo. Nekoč je dejala: »Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.«<ref name=pp />
 
Mati je dala zanjo narediti posebno stojalo, tako da je lahko slikala v postelji, oče pa ji je posodil svojo škatlo oljnih barv in nekaj čopičev.<ref>{{cite book | last = Cruz | first = Barbara | authorlink = Barbara Cruz | title = Frida Kahlo: Portrait of a Mexican Painter | publisher = Enslow | year= 1996 | location = Berkeley Heights | page = 9 | isbn = 0-89490-765-4}}</ref>
Vrstica 97:
Poleg Louvra, ki je leta 1939 kupil enega izmed njenih del, so dela Fride Kahlo postala splošno priznana šele desetletja po njeni smrti. Pogosto se jo je omenjalo samo kot soprogo [[Diego Rivera|Diega Rivere]]. Za široko javnost je postala poznana še konec sedemdesetih, na začetku osemdesetih, ko se je začel v Mehiki uveljavljati umetniški slog, znan kot »Neomehikanizem«.<ref name=Emerich>{{cite book|last=Emerich|first=Luis Carlos|authorlink=Luis Carlos Emerich|title=Figuraciones y desfiguros de los ochentas|publisher=Editorial Diana|year=1989|location= Mexico City|isbn=968-13-1908-7}}</ref><ref name=jan1990>{{cite journal|last=Helland|first=Janice|title=Aztec Imagery in Frida Kahlo's Paintings|journal=Woman's Art Journal|date=Fall 1990 – Winter 1991|volume=11|pages=8–13|url=https://www.msu.edu/course/ha/240/fridakahlo.pdf|accessdate=26 June 2013}}</ref> V tem času so začeli priznavati umetnike, kot so bili Frida Kahlo, [[Abraham Ángel]], [[Ángel Zarraga]] in drugi, zaslovele so klasične koledarske slike in njihov avtor [[Jesus Helguera|Jesus Helguera.]] <ref name=Emerich/>
 
V osemdesetih so ji tudi drugi dejavniki pomagali, da je postala bolj poznana. Prvo retrospektivo del Fride Kahlo zunaj Mehike (razstavljena so bila poleg fotografij [[Tina Modotti]]), sta maja 1982 v Whitechapel Gallery v Londonu organizirala in uredila [[Peter Volne]] in [[Laura Mulvey]]. Razstavo so kazali tudi na Švedskem, v Nemčiji, na Manhattani in Mexico Cityju. 1983 je Hayden Herrera objavil vplivno biografijo,'' Frida: biografija Fride Kahlo'', ki je postala uspešnica po vsem svetu.<ref name="Frida Kahlo (1907–1954), Mexican Painter" /> Raquel Tibol, mehiška umetnica in Fridina prijateljica, je napisala »Frida Kahlo: una vida abierta«.<ref>Tibol, Raquel (original 1983, English translation 1993 by Eleanor Randall) ''Frida Kahlo: an Open Life''. USA: University of New Mexico Press. ISBN 0-8263-1418-X</ref> Druga dela o njej so med drugim biografija Terese del Conde in besedila drugih mehiških kritikov in teoretikov, kot so Jorge Alberto Manrique.<ref name=Emerich/>
 
[[File:Suicide of Dorothy Hale.jpg|thumb|left|Frida Kahlo, ''Samomor Dorothy Hale'', 1939, Olje na mazonitu, 60.4 × 48.6&nbsp;cm.&nbsp;– The Phoenix Art Museum, Phoenix, Arizona, ZDA. Prevod podnapisa:
<br />''21.oktobra 1938 ob 6:00 zjutraj je gp. Dorothy Hale naredila samomor, ko je skočila iz enega zgornjih nadstropij v Hampshire House v New Yorku. V njen spomin naročila gp. Clare Boothe Luce. Besedilo in sliko naslikala Frida Kahlo.''<ref name="frida">{{cite book|author=Andrea Kettenmann|title=Frida Kahlo: 1907–1954 Pain and Passion|publisher=Taschen|location=|year=1999|pages=|isbn=3-8228-5983-4|oclc=|doi=}}</ref>]]
 
Od 1990-91, so sliko »Diego v mojih mislih« (1943), olje na mazonitu, delo 76 x 61 cm, uporabili za spominsko znamko ob razstavi v [[Metropolitan Museum of Art]] z naslovom ''Mehika: Velikani tridesetih stoletja''. Leta 1991 je bila v Filadelfiji premiera opere »Frida«, ki jo je komponiral [[Robert Rodriguez Xavier]] po naročilu Ameriškega festivala glasbenih gledališč. Leta 1994 je ameriški jazz flavtist in skladatelj [[James Newton]] izdal album z naslovom '' Suite za Frida Kahlo'', ki ga je navdihnila Kahlo. pri založbi AudioQuest Music (sedaj znani kot [[Sledgehammer Blues]]).<ref>{{cite web|url=http://www.valley-entertainment.com/suite-for-frida-kahlo-2.html|title=Suite for Frida Kahlo|work=Valley Entertainment|accessdate=6 July 2010}}</ref>
 
21. junija 2001 je postala prva ženska španskega porekla, ki so jo počastili s poštno znamko Združenih držav Amerike.<ref>{{cite web|url=http://www.usps.com/news/2001/philatelic/sr01_048.htm|title=Stamp Release No. 01-048&nbsp;– Postal Service Continues Its Celebration of Fine Arts With Frida Kahlo Stamp|publisher=USPS|accessdate=29 October 2010}}</ref> Leta 2005 je bila mednarodna razstava del Fride Kahlo v Londonu. Predstavljenih je bilo sedeminosemdeset njenih del. Leta 2009 je izšel roman ''The Lacuna'', pisateljice Barbare Kingsolver in prikazuje njeno življenje z Rivero in afero s Trockim. 30. avgusta 2010 je Mehiška banka izdala bankovec za 500 [[Mehiški peso|MXN]] s podobo Fride na eni in Rivere na drugi strani.<ref name="Banxico">{{cite web|url=http://www.banxico.org.mx/billetes-y-monedas/informacion-general/billetes-y-monedas-de-fabricacion-actual/billete-de-500-pesos/material-educativo/%7B601FEB0F-63F6-A3AF-C803-A064AC6BEE74%7D.pdf|title=Presentación del nuevo billete de quinientos pesos|work=Bank of Mexico|accessdate=11 September 2010}}</ref>
Vrstica 138:
* Gonzalez, M. (2005). ''[http://www.socialistreview.org.uk/article.php?articlenumber=9436 Frida Kahlo&nbsp;– A Life]''. ''Socialist Review'', June 2005.
* ''[http://www.guardian.co.uk/arts/gallery/0,8542,1424416,00.html Arts Galleries: Frida Kahlo]''. Exhibition at [[Tate Modern]], June 9&nbsp;– October 9, 2005. ''[[The Guardian]]'', Wednesday May 18, 2005. Retrieved May 18, 2005.
* Nericcio, William Anthony. (2005). '' [http://eyegiene.sdsu.edu/kahlosemiotic/ A Decidedly 'Mexican' and 'American' Semi[er&#93;otic Transference: Frida Kahlo in the Eyes of Gilbert Hernandez]''.
* {{navedi knjigo |author=Tibol, Raquel |year=1983|translator=Eleanor Randall (1993) |title=Frida Kahlo: an Open Life. |publisher=USA: University of New Mexico Press |isbn=0-8263-1418-X |cobiss= |pages=}}
* Turner, C. (2005). ''[http://www.guardian.co.uk/arts/features/story/0,11710,1486443,00.html Photographing Frida Kahlo]''. ''[[The Guardian]]'', Wednesday May 18, 2005. Retrieved May 18, 2005.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Frida_Kahlo«