Balistični izstrelek: razlika med redakcijama

m
({{normativna kontrola}})
 
'''Balistični izstrelek''' je vsak vojaški [[izstrelek]], ki večji del svoje poti preleti brez možnosti večjih popravkov smeri, torej po zakonih [[balistika|balistike]]. Pojem največkrat uporabljamo za [[raketa|raketne]] izstrelke dolgega dosega. Balistični izstrelek največjega dosega je medkontinentalni ([[medcelinski]]) balistični izstrelek, ki ga nosilna raketa ponese izven ozračja v pod-orbitalno [[trajektorija|trajektorijo]] ali [[tirnica|tirnico]], pri čemer dosežejo največjo višino okoli 1.200 km. Po prenehanju delovanja nosilne rakete se izstrelek približuje končni točki v [[prosti pad|prostem padu]].
 
[[Slika:La2-v2.jpg |thumb|right|200px|Raketa V-2, v muzeju Peenemünde, Usedom, Nemčija, (54.140° N, 13.768° E)]]
Načrtovani sta bili tudi izpeljanki A-9 in A-10, ki bi lahko dosegli ZDA, vendar projekt ni bil izveden.
 
Po 2. svetovni vojni sta [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza]] pridobili sestavne dele nemških raket V-2 in zajeli strokovnjake, ki so delali na projektu rakete V-2.
 
V Sovjetski zvezi je projekt izdelave balističnih izstrelkov prevzela ekipa, ki jo je vodil [[Sergej Pavlovič Koroljov]]. Ta ekipa je poleg balističnih izstrelkov za [[vojska|vojaške]] potrebe načrtovala tudi nosilne rakete za vesoljske polete (njegova raketa R-7 je bila uporabljena tako za izstrelitev [[Sputnik]]a, kot [[Jurij Aleksejevič Gagarin|Jurija Gagarina]] v orbito).
Prvi balistični izstrelki so kot pogonsko sredstvo uporabljali tekoča goriva, kar je zahtevalo veliko prostora za izstrelitveno ploščad ter zamudno polnjenje z gorivom pred vzletom. Zato so v ZDA (kasneje pa tudi v Sovjetski zvezi) začeli z izdelavo balističnih izstrelkov s pogonom na trdo raketno gorivo, ki omogoča hitro izstrelitev. Take izstrelke je možno shranjevati tudi v zaščitenih podzemnih silosih.
 
Z razvojem sistemov obrambe pred balističnimi izstrelki (predvsem v SZSovjetski zvezi) so balistični izstrelki začeli nositi več jedrskih konic ([[Transportni del končne stopnje rakete z več neodvisnimi različno namerjenimi bojnimi konicami|MIRV]]), kar omogoča napad na več različnih tarč z enim samim balističnim izstrelkom in obenem zmanjša možnosti za uspešno nasprotnikovo obrambo.
 
Do [[1970.|sedemdesetih let]] sta ZDA in SZSovjetska zveza imela dovolj jedrskega orožja, da bi lahko večkrat popolnoma uničili druga drugo, zato sta se obe strani začeli dogovarjati o prenehanju izdelave balističnih izstrelkov ter o postopnem zmanjševanju zalog.
 
== Zunanje povezave ==
6

urejanj