Pridigar (Kohelet): razlika med redakcijama

dodanih 14 zlogov ,  pred 4 meseci
m
pp
(Članek sem napisal na novo. Hebrejske in grške besede sem kopiral iz angleškega članka na Wikipediji.)
 
m (pp)
 
Krščanska in judovska tradicija sta v »Davidovem sinu, kralju v Jeruzalemu«, seveda takoj prepoznali kralja Salomona, ki je, kakor pravi [[Midraš]], kot mladenič napisal [[Visoka pesem|Visoko pesem]], kot odrasel človek Knjigo pregovorov, kot starec pa knjigo Pridigarja. Da bi bilo to res, danes dvomijo malodane vsi razlagalci. »Sin« (heb. ''bēn'') namreč ne pomeni samo »sina« v našem pomenu besede, ampak lahko tudi vnuka ali kogarkoli iz njegove rodbinske veje (tudi Jezusa so nekateri klicali »Davidov sin« (Mr 10,47)), čeprav se v hebrejski Bibliji to ime ponavadi dejansko nanaša prav na Salomona. V antiki je bilo namreč precej pogosto, da so kakšna dela, da bi pridobila večjo veljavo in avtoriteto, ta pripisali nekemu slavnemu avtorju, čeprav jih ni napisal. Prav mogoče je, da je to namen tudi tega naslova, ali pa se je knjiga na ta način nekako posvetila slavnemu spominu enega največjih modrecev v Izraelu. Skorajda gotovo je namreč, da knjige ni napisal Salomon, je pa lahko napisana, kot bi jo on napisal, torej v njegovem duhu (kakor npr. mnogi psalmi, ki jih pripisujejo Davidu glede na dogodke v njegovem življenju, s čimer želijo prikazati vzdušje ali miselnost, ki ga je prevevala). Ali je bila knjiga dejansko napisana v Jeruzalemu in to s strani kakega kralja (Salomonovega naslednika), pa je težko reči.
 
== Sklici ==