Sinji lotos: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp
Vrstica 55:
 
[[File:The Bloe Lotus Petit Vingtieme.jpg|thumb|left|150px|''Sinji ​​lotos'' na sprednji naslovnici izdaje [[Le Petit Vingtième|Le Petit Vingtièma]].|link=Special:FilePath/The_Bloe_Lotus_Petit_Vingtieme.jpg]]
Hergé je v ''Sinjem lotosu'' aktivno smešil značilna evropska mnenja o Kitajski. Petka in Svetka je oblekel v to, kar sta poimenovala kot tradicionalni kitajski kostum, [[Mandarin|mandarinov]], le da sta izstopala v popolnem nasprotju z dejanskimi oblačili, ki jih nosijo na Kitajskem. Prek Gibbonsa, enega od antagonistov zgodbe, je izrazil rasistični odnos do Kitajcev, Tintin pa je v pogovoru Čangu pojasnil zahodne nesporazume o Kitajcih.{{sfnm|1a1=Thompson|1y=1991|1p=62|2a1=Lofficier|2a2=Lofficier|2y=2002|2p=35|3a1=Peeters|3y=2012|3p=77}} Zavzel je "radikalen pogled", pri kritiki zahodne dejavnosti v kitajskem mednarodnem območju, katero je označil za izjemno skorumpirano, saj jo zanimajo le njeni lastni komercialni interesi.{{sfn|Farr|2001|p=57}} Veliko informacij o takih vprašanjih je dobil od Džanga, ki ga je o političnih dogodkih, ki se dogajajo na Kitajskem, seznanil s kitajske perspektive.{{sfn|Thompson|1991|p=61}} Na podlagi teh informacij je bil Hergéjev prikaz japonske invazije v veliki meri natančen,{{sfn|Peeters|2012|p=78}} čeprav je služil kot odkrit napad na japonski imperializem.{{sfn|Farr|2001|p=54}} Hergé je upodobil izmišljene različice obeh, [[Incident Mukden|incidenta Mukden]], čeprav je svojo lokacijo preusmeril bližje Šanghaju, ter Japonske izstopitve iz [[Društvo narodov|Lige narodov]].{{sfnm|1a1=Farr|1y=2001|1p=52|2a1=Lofficier|2a2=Lofficier|2y=2002|2p=35}} Vendar Sinji lotos ni omenjal enega osrednjih zgodovinskih dogodkov obdobja, [[Dolgi maršpohod|dolgega maršapohod]] komunista [[Mao Cetung|Mao Cetunga]].{{sfn|Peeters|2012|p=78}}
 
Ker se je Hergé bolj posvetil večji natančnosti, je vse bolj uporabljal tudi fotografije za risanje, na primer kitajskih oblačil, uličnih prizorov in pokrajine.{{sfnm|1a1=Thompson|1y=1991|1p=61|2a1=Farr|2y=2001|2pp=51–52}} Hergéjev nov osredotočen poudarek na natančnosti in dokumentaciji je navdihnil prihodnje ''pustolovščine''.{{sfnm|1a1=Peeters|1y=1989|1p=48|2a1=Peeters|2y=2012|2p=74}} Medtem ko se je Hergé za ozadje v ''Cigarah'' opiral na nesmiselno arabščino, je za Sinji lotos Džang narisal številne [[Kitajska pisava|ideograme]], ki so se skozi zgodbo pojavili kot ulični znaki in reklame.{{sfnm|1a1=Farr|1y=2001|1p=52|2a1=Lofficier|2a2=Lofficier|2y=2002|2p=33|3a1=Peeters|3y=2012|3p=75}} Med temi ideogrami so bili tisti politične narave, ki so razglašali slogane, kot so "Dol z imperializmom", "Odprava nepoštenih pogodb" in "Dol z japonskim blagom".{{sfnm|1a1=Thompson|1y=1991|1p=62|2a1=Peeters|2y=2012|2p=78}} Džang je za Hergéja skiciral tudi številne slike, na primer oris Vangove hiše.{{sfn|Goddin|2008|p=154}} Džangov podpis je bil tudi dvakrat vključen v strip, kar je odražalo njegov umetniški prispevek;{{sfn|Thompson|1991|p=62}} Hergé je želel vključiti Džangovo ime kot soavtorja, kar se v prejšnjih in sledečih knjigah nikoli ni zgodilo, a je Džang odklonil.{{sfn|Assouline|2009|p=52}} V hvaležnosti, je Hergé ustvaril lik Čang v čast svojega prijatelja Džanga.{{sfnm|1a1=Thompson|1y=1991|1p=62|2a1=Farr|2y=2001|2p=51|3a1=Lofficier|3a2=Lofficier|3y=2002|3p=34}}