|
==Nastanek==
Temelj, iz katerega izhaja ukrasniokrasni pridevek oz. epiteton, je podobnost dveh predmetov, čeprav se zveza lahko zdi neobičajna in v nasprotju z njenim najbolj razširjenim, logičnim in uporabljenim pomenom. Besedna zveza ''kamnosrčni skopuh'' vsebuje besede kamen, srce in skopuh. Skopuh ima najbrž srce trdo kot kamen, zato med skopuhovim srcem in kamnom obstaja povezava, oba sta namreč trda. To je značilno za tradicionalne vrste metafore in epitetonov, saj prihaja do prenosa besednih pomenov zaradi logične vzporednosti, podobnosti in analogije med pojavi. Že Aristotel je uporabljal besedno zvezo ''večer življenja'' in utemeljeval, da gre za logično vzporejanje - večer je z dnevom v istem razmerju kot starost z življenjem, zato na podlagi podobnosti lahko tvorimo besedni zvezi ''večer življenja'' in ''starost dneva''. Te teorije pa ni mogoče uporabiti za vse epitetone novejše literature, ki uporablja besede tudi v neobičajnih zvezah. Le-teh ni moč pojasniti z logičnim prenašanjem lastnosti s pridevnika na samostalnik. V teh primerih gre za svobodne, nelogične ali celo nesmiselne besedne zveze, njihov nastanek pa lahko najdemo v miselno-čustvenih in predstavno-zaznavnih asociacijah, ki so najpogosteje nezavedne, zato se pojavi med seboj povezujejo popolnoma svobodno in zunaj vseh logičnih in vzročnih okvirov.
==Sorodne vrste==
Poleg ukrasnegaokrasnega pridevka poznamo še druge vrste metafore:
- '''[[metafora|Primera ali komparacija]]''': je kratka ali razširjena primerjava kakega pojava z drugim, med njima pa mora biti vzpostavljena neka podobnost. Zelo pogosta je v obeh vrstah besedil - v umetnostnih in v neumetnostnih besedilih pa tudi v vsakdanjem govoru (''je rdeč kot kuhan rak'', ''je zvit kot lisica'', ''je zdrav kot dren''). Posebno mesto v literaturi zavzemata homerska primera in slovanska primera. Komparacija je podlaga za metaforo in vse druge oblike metaforike, tudi za ukrasniokrasni pridevek, zato velja za temeljno retorično figuro med pesniškimi sredstvi. Zajame namreč bistveno lastnost te vrste tropov, ki poskušajo bralcu poznane stvari prikazati v novi, neobičajni ali vsaj posveženi podobi.
- '''[[metafora|Poosebitev ali personifikacija]]''': je prispodoba, z njo s konkretnimi izrazi iz človeškega sveta označujemo zunajčloveške, naravne, rastlinske, živalske in neorganske pojave. Personifikacija jim pripisuje konkretne človeške lastnosti z namenom dogodke prikazati bolj živo. Pogosto jo uporabljamo tudi v vsakdanjem jeziku (''roman pripoveduje'', ''sezona umira'', ''veter tuli'').
|
