Wikipedija

Trajnostnost: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Jmarchn (pogovor | prispevki)
62 urejanj
m →‎Upravljanje z okoljem: Enhanced diagram about waste management
RStular (pogovor | prispevki)
1.540 urejanj
m Zamenjava zastarelih znack; oblikovne spremembe
Vrstica 1:
{{popravi|razlog=nedelujoči sklici, sklici, ...|datum=16. julij 2012}}
{{lektura|razlog=nepopoln prevod iz srbščine (hrvaščine?)}}
[[Slika:BlueMarble-2001-2002.jpg|thumbsličica|rightdesno|300px|alt=Two views of the Earth from space.|Doseganje trajnostnosti bo Zemlji omogočilo nadaljevanje podpore v človeškem življenju kakršnega poznamo. NASA-ini kompozitni posnetki [[The Blue Marble|Blue Marble]]: 2001. (levo) in leta 2002. (desno).]]
'''Trajnostnost''' je sposobnost vzdrževanja ravnotežja določenih sistemov ali stanj v nekem procesu. Danes se najpogosteje koristi v zvezi z biološkimi in [[Človek|človeški]] sistemi. V [[ekologija|ekološkem]] smislu se trajnostnost lahko definira kot način, po katerem biološki sistemi ostajajo raznoliki in produktivni tekom celega časa. Za ljudi je potencial za dolgoročno vzdrževanje blaginje, ki je odvisna od naravnega sveta in odgovorni uporabi [[naravni viri|naravnih virov]].
 
Vrstica 12:
 
== Opredelitev ==
[[Slika:Sustainable development.svg|rightdesno|thumbsličica|alt=Three intersecting circles representing economy, society and environment showing how sustainability involves cooperation at the point where they all intersect.|Definicije trajnostnosti se pogosto nanašajo na 'tri stopnje' socialne, okoljske in ekonomske trajnostnosti<ref name="Adams2006"/>]]
[[Slika:Nested sustainability-v2.gif|thumbsličica|rightdesno|alt=Three circles enclosed within one-another showing how both economy and society are constrained by environmental limits|Alternativen prikaz trajnostnostii prikazuje kako so ekonomija in društvo omejeni z okoljskimi mejami<ref name = Ott>Ott, K. (2003). [http://umwethik.botanik.uni-greifswald.de/booklet/8_strong_sustainability.pdf "The Case for Strong Sustainability."] In: Ott, K. & P. Thapa (eds.) (2003).''Greifswald’s Environmental Ethics.'' Greifswald: Steinbecker Verlag Ulrich Rose. ISBN 3-931483-32-0. Prevzeto 16. februarja 2009.</ref>]]
<ref name="Adams2006"/>
Beseda »trajnostnost« - nastala je iz glagola ''zadržati'' ( proti ''o(b)-'', (ne)materijalno vključevanje predmeta delom oziroma vodi v stanje izvršbe in zadržanjem[4]. Besede zagotavljajo dva pomena za glagol vzdrževanje, glavna sta "ohraniti da ostane celovito in da obstoji", oziroma "ohraniti od izkrivljanja"<ref>[http://hjp.srce.hr/index.php?show=search_by_id&id=eFtvXBk%3D Hrvaški jezični portal]</ref>. Vzdrževanje se od 1980-ih koristi veliko bolj u smislu človekove vzdržljivosti na planeti Zemlji, to je rezultiralo najpogosteje navedeno definicijo trajnostnosti in trajnostnega razvoja, ki jo je sprejela Brundtlandska komisija [[Združeni narodi|Združenih narodov]]: "[[trajnostni razvoj]], je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ugrozitve možnosti bodočih generacij da zadovolji osebnih potreb"<ref>United Nations General Assembly (1987) [http://www.un-documents.net/wced-ocf.htm ''Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future'']. Transmitted to the General Assembly as an Annex to document A/42/427 - Development and International Co-operation: Environment. Prevzeto 15. februarja 2009.</ref> Običajno se opominja kako to zahteva pomirbo okoliških, socijalnih in ekonomskih potreb - "tri stopnje trajnostnosti. To razumevanje se prikazuje slikovito s tremi prepletajočimi elipsami, ki beležijo tri stopnje trajnostnosti<ref>[[Splošna skupina Združenih narodov|United Nations General Assembly]] (2005). [http://daccessdds.un.org/doc/UNDOC/GEN/N05/487/60/PDF/N0548760.pdf?OpenElement 2005 World Summit Outcome], Resolution A/60/1, adopted by the General Assembly on 15 September 2005. Prevzeto 17. februarja 2009.</ref>. katere niso medsebojno izključene, lahko pa so medsebojno čvrste<ref>[[Forestry Commission]] of Great Britain. [http://www.forestry.gov.uk/forestry/edik-59fmzf Sustainability]. Prevzeto 3. aprila 2009.</ref>.
 
UN-ova definicija ni univerzalno sprejeta, prešla je čez mnoge interpretacije<ref>International Institute for Sustainable Development (2009). [http://www.iisd.org/sd/ ''What is Sustainable Development''?]. Prevzeto 18. februarja 2009.]</ref><ref>EurActiv (2004). [http://www.euractiv.com/en/sustainability/sustainable-development-introduction/article-117539 "Sustainable Development: Introduction."] Preuzeto 24. februarja 2009.</ref><ref>Kates, R., Parris, T. & Leiserowitz, A. (2005). [http://www.hks.harvard.edu/sustsci/ists/docs/whatisSD_env_kates_0504.pdf "What is Sustainable Development?"] ''Environment'' '''47(3)''': 8–21. Prevzeto 14. aprila 2009.</ref>.. Kaj je trajnostnost, kateri cilji bi morali obstajati ter kako te cilje uresničiti, vprašanja so katera so odprta za interpretacije<ref>Holling, C. S. (2000). [http://dlc.dlib.indiana.edu/archive/00003398/01/csholling.pdf "Theories for Sustainable Futures"] ''Conservation Ecology'' '''4(2)''': 7. Prevzeto 24. februarja 2009.</ref>. Za mnoge [[ekologizam|ekologiste]] je ideja trajnostnega razvoja [[oksimoron]] ker se zdi da razvoj vključuje degradacijo okoline<ref>Redclift, M. (2005). "Sustainable Development (1987–2005): an Oxymoron Comes of Age." ''Sustainable Development'' '''13(4)''': 212–227.</ref>. Ekološki ekonomist [[Herman Daly]] vprašal je "čemu služi žaga bez gozda?"<ref name="Daly & Cobb 1989">Daly & Cobb (1989).</ref> Iz te perspektive, ekonomija je podsistem ljudskega društva katero je samo podsistem biosfere, dobitek v enem sektorju, tako gubitek v drugem<ref>Porritt, J. (2006). ''Capitalism as if the world mattered''. London: Earthscan. p. 46. ISBN 978-1-84407-193-7.</ref>.. To se lahko ilustrira kot tri koncentrična kroga.
 
Univerzalno sprejeta definicija trajnostnosti je nedostopna, ker se pričakuje da doseže mnoge stvari. Po eni strani ona mora biti dejanska in znanstvena, jasna izjava o specifični ' destinaciji'. Ena definicija je da je 'trajnostnost poboljšanje kvalitete človekovega življenja dokler se živi znotraj nosilnega kapaciteta podporniih ekosistemov'<ref name = caring>[[IUCN]]/[[UNEP]]/[[World Wide Fund for Nature|WWF]] (1991). [http://coombs.anu.edu.au/~vern/caring/caring.html "Caring for the Earth: A Strategy for Sustainable Living."] Gland, Switzerland. Prevzeto 29. aprila 2009.</ref>, četudi nejasno, nosi idejo kako trajnostnost količinsko omejuje. No trajnostnost je tudi poziv na akcijo, naloga je v teku ali ˝potovanje˝<ref>Markus J., Milne M.K., Kearins, K., & Walton, S. (2006). [http://org.sagepub.com/cgi/content/abstract/13/6/801 Creating Adventures in Wonderland: The Journey Metaphor and Environmental Sustainability.] '''''Organization'' '''13(6)''': 801-839. Prevzeto 23. septembra 2009.</ref> pa s tega politični proces tako da nekatere definicije izražajo skupne cilje in vrednote.[[Povelja o Zemlji]]<ref name="EarthCharter">The Earth Charter Initiative (2000). [http://web.archive.org/web/20071012234735/http://www.earthcharterinaction.org/2000/10/the_earth_charter.html "The Earth Charter."] Prevzeto 5. aprila 2009.</ref> Listina o Zemlji govori o "trajnostnem globalnom društvu utemeljenem na spoštovanju narave, univerzalnih pravic človeka, ekonomskoi pravici in kulturi miru."
 
Situacija postane komplicirana, ko se beseda trajnostnost uporabi ne samo na človekovo trajnostnost na Zemlji, vendar tudi na mnoge druge situacije in kontekste v raznih razmerah prostora in časa, od malih lokalnih do globalne ravnoteže proizvodnje in potrošnje. Tako se lahko nanaša na bodočo namero:' trajnostno kmetijstvo' ni nujno trenutna situacija amapk cilj v bodočnosti, napovedi<ref>Costanza, R. & Patten, B.C. (1995). "Defining and predicting sustainability." ''Ecological Economics''''' 15 (3)''': 193–196.</ref>. Zaradi vseh navedenih razlogov se trajnostnost v eni nameri dojema nič kaj kot melodična pomodnica z majhnim ali nikakršnim pomenom<ref>Dunning, B. (2006). [http://skeptoid.com/episodes/4005 "Sustainable Sustainability."] ''Skeptoid.'' Prevzeto 16. februarja 2009.</ref><ref> Marshall, J.D. & Toffel, M.W. (2005). "Framing the Elusive Concept of Sustainability: A Sustainability Hierarchy." ''Environmental & Scientific Technology'' '''39(3)''': 673–682.</ref> ali važnost v drugi ekstremnosti to važen ali neosredotočen koncept kot' sloboda' ali 'pravica'<ref>Blewitt, J. (2008). ''Understanding Sustainable Development''. London: Earthscan. pp. 21-24. ISBN 978-1-84407-454-9.</ref>. Opisuje se tudi kot 'dialog vrednosti kateri kljubuje konsezualni definiciji'<ref>Ratner, B.D. (2004). "Sustainability as a Dialogue of Values: Challenges to the Sociology of Development." ''Sociological Inquiry'' '''74(1)''': 50–69.</ref>.
 
== Zgodovina ==
:''Glavni članek: [[Zgodovina trajnostnosti]]''
 
V rani človeški zgodovini okoliški učinki malih nomadskih lovcev-zbiralcev bili so majhni, četudi je uporaba ognja in želja za specifično hrano lahko spremenila naravni sestav rastlin in živalskih skupin. Neolitička revolucija pred 2.500 i 10.000 let označila je pojavo kmetijskih naselbinskih skupin<ref>Scholes, R. (2003). [http://video.google.de/videoplay?docid=3383283943566412014&hl=de Stories from the Stone Age]. Beyond Productions in association with S4C and S4C International. Australian Broadcasting Corporation. Prevzeto 16. aprila 2009.</ref>. Društva katera so presegla lastne zaloge lokalne hrane ali tisti katerim je primanjkovalo kritičnih virov, gibali so se dalje ali pa so se soočili s kolapsom. Nasprotno, stabilne skupine itinerantnih kultivatorjev in hortikulturista obstajale so v [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], velike agrarne skupine na [[Kitajska|Kitajskem]], [[Indija|Indiji]], [[Polinezija|Polineziji]] in drugje obdelovali so stoletja zemljo z istimi lokaliteti<ref name=collapse>Diamond, J. (2005).''Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed''. New York: Viking Books. ISBN 1-58663-863-7.</ref>.<ref>Wright (2004).</ref>.[[Slika:ClaySumerianSickle.jpg|thumbsličica|leftlevo|[[Srp]] [[sumer]]skega žetveca, 3000. pr. Kr.]]
Tehnološki napredki tekom nekaj tisočletij omogočili su ljudem povećanje kontrole nad okoljem. No potem je zahodna [[industrijska revolucija]] od 17. do 19. stoletja iskoristila nepregledni potencijal rasta energije fosilnih goriv za nastanek sofisticirane strojne tehnologije<ref>Hilgenkamp, K. (2005). [http://books.google.co.nz/books?id=DuCNxKlDLogC&pg=PA37&lpg=PA37&dq=sanitation+systems+medicine+disease+history&source=web&ots=EFQCzpdpHD&sig=fG96c9PgC6y6vUxG6-PGFDcjbNE&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=4&ct=result#PPA41,M1 Environmental Health: Ecological Perspectives].London: Jones & Bartlett. ISBN 978-0-7637-2377-4.</ref>. Takšne razmere so pripeljale do [[populacijska eksplozija|eksplozije ljudskega prebivalstva]] in do takrat še nevidnega industrijskega tehnološkega in znanstvenega rasta kateri je še danes. Od 1650. do 1850. globalno prebivalstvo se je podvojilo od približno 500 milijonov na 1 milijardo ljudi<ref>Goudie (2005) p.?.</ref> Do 20. stoletja industrijska revolucija privedla je do eksponencijalnoga rasta človeške potrošnje virov ter rasta v zdravstvu, bogatstvu i prebivalstvu. [[Ekologija]]kot znanstvena disciplina pridobivala je splošno sprejemanje, a ideje katere su sedaj del trajnostnosti bile so raziskane vključeno s spoznavanjem povezanosti žživih sistemov, važnost globalnih naravnih ciklusev, prenos energije skozi [[trofične nivoje]]živih sistemov<ref>Worster, D (1994) "Nature's economy: a history of ecological ideas". Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-46834-5</ref>.
 
<!--[[Slika:Silent Spring Book-of-the-Month-Club edition.JPG|thumb|Objavljeno leta 1962. [[Silent Spring]] (Tihaspomlad) bila je knjiga ki je podtaknila [[ekološko gibanje]]]]-->
 
Po gubitkih tekom [[Velika gospodarska kriza|Velike depresije]] in Druge svetovne vojne, razviti svet je prešel v ˝veliko pospešitev˝ rasti in populacije post-1950-ih let("[[Zlati čas kapitalizma]]") medtem ko je rastoče [[ekološki pokret]] poudarilo povezanost ekoloških stroškov z mnogimi materialnimi prednostmi v katerih se je sedaj lahko uživalo. Novosti v tehnologiji vključevale so plastiko, sintetične kemikalije in nuklearno energijo dokler so fosilna goriva prav tako nadaljevale transformacijo društva. Negativne učinke nove tehnologije dokumentirala je ameriška morska biologinja, naturalistka in ekologinja [[Rachel Carson]] v svoji vplivni knjigi ''[[Silent Spring]]'' (Tiha spomlad) iz leta 1962. Ameriški geoznanstvenik [[M. King Hubbert]] v svoji teoriji o piku nafte iz leta 1956, je predivdeval period[[pik nafte|vrh proizvodnje nafte]]<ref>Grove, N. (1974). [http://www.hubbertpeak.com/hubbert/natgeog.htm "Oil, the Dwindling Treasure."] ''[[National Geographic]].'' Prevzeto 29. marca 2009.</ref> Tekom 1970-ih zaskrbljenost ekologizma okoli onesnaženja, eksplozije prebivalstva, konzumerizma in izčrpanja končnih virov izrazil je izraz v delih ''Is growth obsolete?'' (Ali je rast zastarela?) američkega ekonomista [[William Nordhaus|Williama Nordhausa]] in [[James Tobin|Jamesa Tobina]]<ref>Nordhaus & Tobin (1972).</ref>, ''[[Small Is Beautiful]]'' (Majhno je prečudovito) britanskega ekonomista [[Ernst Friedrich Schumacher|Ernsta Friedricha Schumachera]] iz 1973. in ''[[The Limits to Growth]]'' (Meje rasti) iz 1975. katere je publiciral globalni thinktank [[Rimski klub]]. Do kasnejšega dvajsetega stoletja ekološki problemi poprimili so globalne razmere<ref>Meadows et al. (1972).</ref><ref name=LPR> World Wide Fund for Nature (2008). [http://assets.panda.org/downloads/living_planet_report_2008.pdf ''Living Planet Report 2008'']. Prevzeto 29. marca 2009.</ref><ref>Millennium Ecosystem Assessment (2005). [http://www.millenniumassessment.org/documents/document.354.aspx.pdf ''Ecosystems and Human Well-being: Biodiversity Synthesis.''] World Resources Institute, Washington, DC. pp. 1-85. Prevzeto 8. julija 2009.</ref><ref>Turner, G.M. (2008). [http://web.archive.org/web/20080825111322/http://www.csiro.au/files/files/plje.pdf" A Comparison of The Limits to Growth with 30 Years of Reality."] ''Global Environmental Change'' '''18''': 397–411. Online version published by CSIRO Sustainable Ecosystems. Preuzeto 3. januarja 2009.</ref> a energetske krize iz 1973. i 1979. demonstrirale so koliko je velika globalna skupščina postala odvisna od neobnovljivih virov .
 
[[Svetovna komisija za okolje in razvoj]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] (Brundtlandska komisija) objavila je leta 1987. poročilo ''Our Common Future'' (Naša skupna bodočnost)v katerem stoji kako je [[održivi razvoj]] potreben zaradi zadovoljevanja človekovih potreb, istočasno ne povečuje ekološke probleme. Gotovo vse zemlje na svetu so imele leta 1961. več kot dovolj kapaciteta za zadovoljevanje svojih lastnih potreb, ali se do leta 2005 situacija radikalno spremenila, in so tako mnoge zemlje zaradi zadovoljevanja svojih potreb morale uvoziti resurse iz ostalih držav<ref name = LPR/>. Pojavilo se je gibanje proti trajnostnem življenju, ki temelji na dvig javnega ozaveščanja in osvajanja recikliranja ter obnovljive energije. Razvoj obnovljivih izvorov energije tekom 1970-ih i 1980-ih, prvenstveno vetrenih turbin in fotovoltaika, ter povećana uporaba hidroelektriciteta, predstavljal je eno od prvih trajnostnih alternativnih generaciji fosilnih goriv in nuklearne energije<ref>Southface Energy and Environmental Resource Center. [http://www.southface.org/solar/solar-roadmap/solar_how-to/history-of-solar.htm The history of solar power]. Prevzeto 7. aprila 2009.</ref><ref>Dodge, D. [http://www.telosnet.com/wind/ An Illustrated history of wind power development]. TelosNet. Prevzeto 7. aprila 2009.</ref>.
Vrstica 40:
== Načela in koncepti ==
 
[[Znanost o trajnostnosti]] in [[znanost o okolju|okolju]]<ref> Komiyama H. , Takeuchi K. (2006). "Sustainability science: building a new discipline." ''Sustainability Science'' '''1''':1–6.</ref> oblikujejo osnovo za velik del filozofskega in analitičnega okvira trajnostnosti<ref>Loorbach, D. (2007). [http://ejournal.nbii.org/archives/vol3iss2/editorial.loorbach.pdf "Governance for Sustainability."] ''Sustainability: Science, Practice, & Policy'' '''3'''(2):1–4. Prevzeto 22. aprila 2009.</ref>. Kvantitativni podatki zbirajo se za [[meritev trajnostnosti|meritvijo trajnostnosti]] , zatem pa se ti podatki koristijo za informacije uprave za trajnostnost<ref>UN Department of Economic and Social Development (1992). [https://archive.is/20120914094137/www.un.org/esa/dsd/agenda21/res_agenda21_40.shtml "Information for Decision-Making."] [[Agenda 21]], Section IV - Means of Implementation. Chapter 40. Prevzeto 8. julija 2009.</ref>.
 
=== Stopnja in kontekst ===
Vrstica 56:
 
 
Človeštvo je skozi zgodovino odgovarjalo na povpraševanje za novim virom tako da je povečalo ponudbo. kako se ponudba neizbežno izčrpava, spodbujajo se trajnostni postopki skozi [[upravljanje raziskave povpraševanja]] na vse [[dobrine in usluge]] tako da se lahko spodbuja zmajšana potrošnja s koriščenjem obnovljivih virov kjerkoli je to mogoče ter spodbujanje prakse ki minimizira intenzivnost virov, istočasno pa maksimizira [[produktivnost virov]]. Pozorno upravljanje z viri se uporablja v različnih stopnjah, posebno na stopnji ekonomskih sektorjev kot so kmetijstvo, manufaktura in industrije, enako kot na individualnih dobrinah in uslugah ter potrošnje v gospodinjstvu posameznikov<ref>Clark (2006).</ref><ref name=Brower>Brower & Leon (1999).</ref>.
 
== Meritve ==
Vrstica 68:
=== Prebivalstvo ===
:''Glavni članek: [[Populacijska kontrola]]''
[[Slika:Population curve.svg|thumbsličica|rightdesno|300px|alt=Graph showing human population growth from 10,000 BC – 2000 AD, illustrating current exponential growth|Graf prikazuje rast svetovnega prebivalstva od 10.000 p. n. e. – 2000. n. e.]]
Proti Reviziji službenih cenitev in projektov populacije Združenih narodov iz l. 2008 predvidelo se da bo svetovna populacija doseglo 7 milijard prebivalstva najzgodnejše do leta 2012 a število 9 milijard ljudi pa do l. 2050. Većina dodatne 2,1 milijarde ljudi se bo rodilo v zemljah, ki so v razvoju in za katero se predvideva rast prebivalstva na 5,6 milijard v letu 2009. Ta rast bo porazdeljena med populacijo staro 15-59 l. ( 1,2 milijard) in 60 ali več ( 1,1 milijard) ker se bo povečala rast otrok pod 15 let v zemljah ki so v razvitku. Za razliko od tega, pričakuje se da se bo populacija razvitih regionov neznatno povečala s 1,23 milijarde na 1,28 milijard, četudi bi to doživelo pad na 1.15 milijard, no predvidoma neto migracij iz držav v razvoju v razvite države pričakuje se povprečje na 2,4 milijonov ljudi letno od 2009 do 2050<ref>United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2009). [http://www.un.org/esa/population/publications/wpp2008/wpp2008_highlights.pdf "World Population Prospects: The 2008 Revision."] Highlights. Prevzeto 6. aprila 2009.</ref> Dolgoročne ocene globalne populacije predlagajo pik od devet do deset milijard ljudi okoli leta 2070., kasneje počasnejši pad na 8,4 milijarde do leta 2100<ref>Lutz et al. (2004).</ref>.
 
Ekonomije v vzponu kot so kitajska ali indijska imajo prizadevanja življenjskim standardom zahodnega sveta kakor to počne neindustrijaliziran svet nasplošno<ref>"[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/4604556.stm Booming nations 'threaten Earth']". BBC News. 12. januarja 2006.</ref>.. Popolni izziv za trajnostnost predstavlja kombinacija rasti prebivalstva sveta v razvoju in neizdržne stopnje potrošnje v razvitem svetu<ref name=Cohen2006>Cohen, J.E. (2006). "Human Population: The Next Half Century." In Kennedy D. (Ed.) "Science Magazine's State of the Planet 2006-7". London: Island Press, pp. 13–21. ISSN 15591158.</ref>.
Vrstica 75:
=== Globalna človeška trajnostnost ===
''Več informacij: [[Kapaciteta nosilnosti]]''
[[Slika:Human welfare and ecological footprint sustainability.jpg|thumbsličica|rightdesno|300px|Graph comparing the Ecological Footprint of different nations with their Human Development Index |<center> Ekološki odtis različnih držav v primerjavi z njihovim indeksom človeškega razvoja (HDI)]]
 
Vse več podatkov pokazuje da ljudje ne živijo znotraj nosilnega kapaciteta planeta. Ekološki odtisek meri ljudsko potrošnjo v terminih biološke produktivne zemlje potrebne za zavarovanje virov, ter apsorpcijo odpadov povprečnega globalnega občana.Leta 2008 bilo je potrebno 2,7 hektarjev po osebi, 30% več kot je naravnega biološkega kapaciteta od 2,1 globalnega hektarja ( s predpostavko ne vzemanja v obzir provizije za ostale organizme)<ref name="LPR"/>. Zaradi ekološkega primanjkljaja se mora zadovoljiti iz netrajnostnih ''ekstra'' izvorov, oni se pridobijo na tri različne načine: vstavljanje dobrin in svetovne usluge trgovine, vzemanjem iz preteklosti (npf. fosilna goriva); ali posojo iz prihodnosti kot netrajnostna uporaba virov ( npr. prekomerna eksplotacija gozdov in ribarskih področij).
Vrstica 86:
 
Na temeljni stopnji pretok energije in biogeokemijski ciklusi postavljaju zgornjo mejo za število in maso organizma v vsakem ekosistemu<ref>Krebs (2001) p. 513.</ref>. Človekov vtis na Zemlji demonstrira se na splošno skozi škodljive spremembe v globalnih biokemijskih ciklusih kemijskih snovi kritičnih za življenje od katerih so najvažnejše [[voda]], [[kisik]], [[ogljik]], [[dušik]] in [[fosfor]]<ref>Smil (2000)</ref>.
<div style="text-align: center;">
<table style="background:transparent;border:1px solid #f0f0f0; margin-top:0.5em;">
<tr><td colspan="10" style="text-align:center; font-weight:bold;">Globalni biogeokemijski ciklusi kritični za življenje</td></tr>
<tr><td><!--
--><table style="width:180px; float:left; border-collapse:collapse; margin:3px; background-color:#f8f8f8;"><tr><td style="height:180px; border:1px solid #CCCCCC; padding:0px;">[[Slika:Nitrogen_Cycle.jpg|centersredina|borderobroba|180x180px|alt=Diagram of the nitrogen cycle|[[ciklus dušika]]]]</td></tr><tr style="border-right:1px solid #F0F0F0; border-bottom:1px solid #f0f0f0; border-left:1px solid #f0f0f0; vertical-align:top;"><td style="display:block; font-size:1em; height:2em; padding:0px;">
<div class="gallerytext" style="height:2em; width:180px; line-height:1.3em; padding:2px 6px 1px 6px; overflow-y:auto; margin:0px; border:none; border-width:0px;">[[ciklus dušika]]&nbsp;</div>
</table><!--
--><table style="width:180px; float:left; border-collapse:collapse; margin:3px; background-color:#f8f8f8;"><tr><td style="height:180px; border:1px solid #CCCCCC; padding:0px;">[[Slika:Water cycle.png|centersredina|borderobroba|180x180px|alt=Diagram of the water cycle|[[ciklus vode]]]]</td></tr><tr style="border-right:1px solid #F0F0F0; border-bottom:1px solid #f0f0f0; border-left:1px solid #f0f0f0; vertical-align:top;"><td style="display:block; font-size:1em; height:2em; padding:0px;">
<div class="gallerytext" style="height:2em; width:180px; line-height:1.3em; padding:2px 6px 1px 6px; overflow-y:auto; margin:0px; border:none; border-width:0px;">[[ciklus vode]]&nbsp;</div>
</table><!--
--><table style="width:180px; float:left; border-collapse:collapse; margin:3px; background-color:#f8f8f8;"><tr><td style="height:180px; border:1px solid #CCCCCC; padding:0px;">[[Slika:Carbon cycle-cute diagram.svg|centersredina|borderobroba|180x180px|alt=Diagram of the carbon cycle|[[ciklus ugljika]]]]</td></tr><tr style="border-right:1px solid #F0F0F0; border-bottom:1px solid #f0f0f0; border-left:1px solid #f0f0f0; vertical-align:top;"><td style="display:block; font-size:1em; height:2em; padding:0px;">
<div class="gallerytext" style="height:2em; width:180px; line-height:1.3em; padding:2px 6px 1px 6px; overflow-y:auto; margin:0px; border:none; border-width:0px;">[[ciklus ogljika]]&nbsp;</div>
</table><!--
--><table style="width:180px; float:left; border-collapse:collapse; margin:3px; background-color:#f8f8f8;"><tr><td style="height:180px; border:1px solid #CCCCCC; padding:0px;">[[Slika:Oxygen Cycle.jpg|centersredina|borderobroba|180x180px|alt=Diagram of the oxygen cycle|[[ciklus kisika]]]]</td></tr><tr style="border-right:1px solid #F0F0F0; border-bottom:1px solid #f0f0f0; border-left:1px solid #f0f0f0; vertical-align:top;"><td style="display:block; font-size:1em; height:2em; padding:0px;">
<div class="gallerytext" style="height:2em; width:180px; line-height:1.3em; padding:2px 6px 1px 6px; overflow-y:auto; margin:0px; border:none; border-width:0px;">[[ciklus kisika]]&nbsp;</div>
</table>
</table>
</centerdiv>
Globalni biogeokemijski ciklusi kritični za življenje
 
Vrstica 113:
 
Zdravi ekosistemi zagotavljajo življenjske pomembne dobrine za ljudi in ostale organizme. Obstajata dva načina za zmanjšanje negativnih človekovih vplivov in izboljšanje [[ekosistemske usluge|ekosistemskih uslug]]:
:a) [[ravnanje z okoljem]].
Ta neposredni pristop temelji predvsem na informacijah, pridobljenih iz [[geoznanost]]i, [[znanost o okolju|znanosti o okolju]] in [[konzervacijska biologija|konzervacijske biologije]].
 
To upravljanje je še vedno na koncu dolge vrste posrednih vzorčnih dejavnikov, ki so na pobudo ljudi, tako da se drugi pristop dosega na zahtevo uporabe upravljanja s človeškimi viri.
 
:b)Upravljanje s potrošnjo ljudskih virov posreden je pristop temeljil na podatkih pridobljen iz gospodarstva. Herman Daly je predlagala tri splošne kriterije okoljsko varnost. obnovljivi viri bi morali zavarovati trajnostne donose (stopnja žetve nebi smela preseči stopnjo obnavljanja); za neobnovljive vire bi morala obstajati ekvivalentni razvitek obnovljivih substitutov; generacija odpada nebi smela izključiti asimilacijsko zmogljivost okoliša<ref>Daly H.E. (1990). "Toward some operational principles of sustainable development." ''Ecological Economics '''''2''': 1–6.</ref>.
 
== Upravljanje z okoljem ==
Vrstica 132:
=== Oceani ===
''Več informacij: [[Obalno upravljanje]] i [[prekomerni ribolov]]''
[[Slika:Pieni 2 0139.jpg|thumbsličica|rightdesno|alt=Display of about ten well-known saltwater fish|Izbor svetovne sladkovodne ribe]]
[[Ocean]]ski cirkulacijski obrazci imajo velik vpliv na klimo in vreme, a preko njih na oskrbo s hrano za ljudi in ostale organizme. Znanstveniki su opozarjali na možnost iznenadne alteracije v cirkulacijskih vzorcih morskih tokov katere bi pod vplivom klimatskih sprememb lahko drastično spremenile klimo v nekaterih regijah globusa<ref>Kerr, R.A. (2004). "A slowing cog in the North Atlantic ocean's climate machine." ''Science'' '''304''': 371–372.[http://www.sciencemag.org/cgi/content/summary/304/5669/371a] Prevzeto 19. aprila 2009.</ref>. . Glavni ljudski ekološki učinki javljajo se v naseljenih regijah na robovih oceana – estuarijima, obali in zalivih. Deset procentov prebivalstva na svetu - okoli 600 milijonov ljudi - živi v nižinskih področjih katera so ranljiva za dvig morske ravni. Trendi, ki skrbijo in zahtevajo upravljanje, vključujejo: prekomerni ribolov (izven ravni trajnostnosti)<ref>Black, R. (November 2006). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/6108414.stm "'Only 50 years left' for sea fish".] BBC News, UK.</ref>; [[beljenje koral]] zaradi segrevanja in kislosti oceana zaradi rastočih ravni raztopljenega ogljikovega dioksida<ref>Harrabin, R. (March 2009). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7936137.stm "'Coral lab' offers acidity insight".] BBC News, UK. Preuzeto 18. ožujka 2009.</ref>; ter dviganje morske ravni zaradi klimatskih sprememb. Zaradi svoje nepregledne veličine oceanidelujejo prikladno odlagališče človekovega odpada<ref>Schukman, D. (March 2009). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7935159.stm "Sea rise 'to exceed expectations'".] BBC News, UK. Preuzeto 18. ožujka 2009.</ref>. Remedijalne strategije Vključujejo: pozornejše upravljanje z odpadki, zakonsko kontrolo nad prekomernim ribolovom osvojitev trajnostnih ribolovnih praks in uporabo ekološko občutljive in trajnostne akvakulture ter ribištva, zmanjšanje emisij fosilnih goriv in obnavljanje<ref>Lindenmayer & Burgman (2005).</ref>.
 
=== Sladka voda ===
:''Več informacij: [[Vodna kriza]]''
Voda pokriva 71% Zemljske površine. Od tega 97,5% je slana voda v oceanu, a samo se 2,5% je slatke vode, večina je na antarktičnem ledenem pokrovu. Ostanek sladke vode nahaja se v jezerih, rekah, močvirjih, tleh, akviferi in atmosferi. Življenje je odvisno od solarnega pogona globalnega ciklusa vode, izhlapevanju iz oceana in s kopnega ki formira vodno paro, ki se kasneje kondenzira v oblakih in dežju ter kasneje postane obnovljiv del sladkovodnih zalog<ref name="Atlas">Clarke & King (2006) pp.&nbsp;20–21.</ref>. Zavest o globalnem pomenu ohranjanja vode za ekosistemske usluge pojavila se je šele tekom 20. stoletja, medtem ko je že polovica svetovnh močvirjev izgubljeno in z njimi tudi vrednote ekoloških uslug. Sladkovodni ekosistemi bogate raznolikosti, trenutno propadajo hitreje od morskih in kopnenih ekosistemov<ref name="water">Hoekstra, A.Y. (2006). [http://www.waterfootprint.org/Reports/Report_20_Global_Water_Governance.pdf "The Global Dimension of Water Governance: Nine Reasons for Global Arrangements in Order to Cope with Local Problems."] ''Value of Water Research Report Series'' No. 20 UNESCO-IHE Institute for Water Education. Prevzeto 18. marca 2009.</ref> kar jih naredi najranljivim na svetu[33]. Povećana urbanizacija onesneažuje zaloge pitne vode, ki še vedno nima pristop k sigurni pitni vodi<ref name="Atlas"/>. V industrijskem svetu upravljanje raziskav je upočasnilo apsolutne korake uporabe no voda se vse več prenaa na velike oddaljenosti od vod bogatih naravnih področij do gosto naseljenih mestnih področij, a energijsko zahteva desalinizacijo ki se vse eč koristi. Večji naglas danes je postavljen na usposobljeno upravljanje modro (prikupljivom) in zeleno(vodo iz tal dostopno z zelišči) vodo, a to se opazi na vseh vaneh upravljana z vodo<ref name="water" />.
 
=== Tla ===
''Več informacij: [[Uporaba tla]]''
 
Izguba bioraznolikosti izhaja v glavnem iz izgube staništa in razdrobljenosti ki nastane s človeški sredstvi tal za razvoj, gozdarstvo in kmetijstvo i se naravni kapital progresivno pretvori v antropogeni kapital. Sprememba tal je fundamentalna za operacije biosfere zaradi česa je sprememba v relativnih porporcijah tal posvečena urbanizaciji, kmatijstvu, gozdrastvu, tavnikih in pašnikih kjer imajo negativen značajen učinek na globalne biokemijske cikluse vode, ogljika in dušika a to lahko negativno vpliva na naravne in človeške sisteme<ref>Krebs (2001) pp. 560–582.</ref>. Na lokalni ljudski ravni glavne koristi trajnostnosti nastajajo iz težnje za zelenim mestom in trajnostnim parkom ter vrtov<ref>[http://extension.missouri.edu/publications/DisplayPub.aspx?P=G6220 Organic Gardening Techniques], ''Missouri University Extension''. October 2004. Preuzeto 17. lipnja 2009.</ref><ref>[http://www.dbrl.org/reference/subject-guides/sustainable-gardening-food-production Sustainable Gardening & Food Production], ''Daniel Boone Regional Library''. Prevzeto 17. junija 2009.]</ref>.
 
=== Gozdovi ===
''Več informacij: [[Gozdarstvo]] i [[ekogozdarstvo]]''
 
Od neolitične revolucije okoli 47% gozdov na svetu izgubljeno je zaradi ljudskih potreb. Današnji gozdovi zavzemajo okoli četrtino z ledom nepokrite zemlje, a polovica te količine nahaja se v tropih<ref>World Resources Institute (1998). ''World Resources 1998–1999.'' Oxford: Oxford University Press. ISBN 0-19-521408-0.</ref>. V umerjenih in borealnih regijah gozdna področja postopno se povečujejo(z izjemo Sibira), no deforestacija v tropih ostaja glavni problem<ref>Groombridge & Jenkins (2002).</ref>.
[[Slika:Grib skov.jpg|thumbsličica|leftlevo|alt=Beech Forest – Grib Skov, Denmark|Bukov gozd – Grib Skov, Danska]]
 
Gozdovi moderirajo lokalno klimo in globalni ciklus vode skozi lastno refleksijo svetlobe (albedo) in evapotranspiracijo. Oni isto tako čuvajo bioraznolikost.ščitijo kvaliteto vode, skrbijo za tla in kvaliteto tal, zavarujejo gorivo in farmaceutike ter čistijo zrak. takšne svobodne ekosistemske usluge nimajo tržno vrednost je pa ohranjanje gozdov bolj malo privlačno v primerjavi z ekonomsko koristnostjo pridobivanju lesa in čiščenje skozi katero degradira tla in organski dekompoziciji vrača ogljikov dioksid v atmosfero<ref name = FAO1>Food and Agriculture Organisation (2006). [http://www.fao.org/forestry/fra2005/en "Global Forest Resources Assessment 2005: Progress Towards Sustainable Forest Management."] ''Forestry paper'' 147. Rome: FAO. Prevzeto 17. aprila 2009.</ref>. Organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) Združenih narodov ocenjuje da okoli 90 % ogljika shranjenega v zemlji nahaja se v steblih dreves ter da se oni sekvestrirajo okoli 50% več ogljika kot je to prisotno v atmosferi. Spremembe v uporabi tal trenutno prinašajo okoli 20% skupnih globalnih emisij ogljika (Indonezija i Brazil vglavnem zaradi seke gozdov so glavni izvor emisij<ref name = FAO1/>. Klimatske spremembe se lahko ublažijo s sekvestiranjem ogljika v reaforestacijskih shemah, dvigom plantaž in ustvarjanje novih drevesnih proizvodov. Drevesna biomasa se lahko koristi tudi kot onovljivo gorivo nevtralno ogljikom. FAO predlaga da bi tekom perioda od 2005. – 2050.učinkovita uporaba saditve drevja lahko absorbirala okoli 10-20% antropogenih emisij – s tem spremaljanje stanja gozdov mora biti del globalne strategije zmanjšanje emisij in zaščite ekosistemskih uslug<ref>IPCC (2006).'' IPCC Guidelines for National Greenhouse Inventories, Vol.4, Agriculture, Forestry, and other Land Uses.'' Japan: Institute for Global Environment Strategies.</ref>. Vendar, klimatske spremembe lahko prehitijo FAO-ov scenarij če se upošteva raziskavo Internacionalne unije organizacija za raziskavo gozdov iz leta 2009. ki je zaključilo kako stres od 2,5&nbsp;°C porasta temperature nad predindustrijskih stopenj lahko rezultira opuščanje ogromne količine ogljika<ref>Kinver, M. (April 2009). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8004517.stm "Key role of forests 'may be lost'"] BBC News, UK. Prevzeto 19. aprila 2009.</ref> tako da je potencial gozd kot "bazen" ogljika "pod rizikom da se popolnoma izgubi."<ref>Dold, M. (April 2009). [http://www.iufro.org/news/article/2009/04/17/iufro-press-release/ "New Study Warns Damage to Forests from Climate Change Could Cost the Planet Its Major Keeper of Greenhouse Gases."]. IUFRO News. Prevzeto 20. aprila 2009.</ref>
 
=== Obdelovalne površine ===
''Više informacija: [[Trajnostno kmetijstvo]]''
[[Slika:Rice Field.jpg|rightdesno|thumbsličica|alt=A farmer working in a rice paddy|Riževo polje. Riž, pšenica, kuruza in krompir predstavljajo več kot polovico svetovne ponudbe hrane.]]
 
Prehrana za več kot šest milijard ljudi pomeni hudo obremenitev Zemljinih virov. Pridelava hrane obsega okoli 38% Zemljine kopenske površine<ref>Food and Agriculture Organization (June 2006). [http://faostat.fao.org/Portals/_Faostat/documents/pdf/world.pdf "Food and Agriculture Statistics Global Outlook."] Rome: FAO Statistics Division. Prevzeto 18. marca 2009.</ref> in okoli 20 % njene neto primarne produktivnosti<ref> Imhoff, M.L. et al. (2004). "Global Patterns in Human Consumption of Net Primary Production." ''Nature'' '''429''': 870–873.</ref>. Dodani so še viri zahtevne aktivnosti industrijskega agriposlovanja - vse od potreb za namakalne sisteme, sintetična gnojila in pesticide do porabe virov ovojnine, prevoza (danes glavni del svetovne trgovine) in maloprodaje hrane. Popis ekoloških stroškov proizvodnje hrane je približno enako dolg: izčrpavanje, erozija in konverzija vrhnjega sloja tal v puščavah s konstatno obdelavo enoletnih pridelkov; prekomerna paša; zasoljevanje; sodifikacija; namakanje z vodo; visoke stopnje uporabe fosilnih goriv; uporaba anorganskih gnojil in sintetičnih organskih pesticidov; zmanjšanje biotske raznovstnosti zaradi množičnega zasajanja monokultur; deplecija vodnih virov; onečišćenje vodenih mas zaradi razvoja in kontaminacij podzemnih voda; socialni problemi vključejoć nestanek družinskih kmetij in oslabitev podeželjskih skupnosti<ref>Tudge (2004).</ref>.
 
Vsi navedeni ekološki problemi povezani z industrijskim kmetijstvom in agriposlovanjem sedaj so adresirani skozi gibanja kot so trajnostna kmetijstva organskega kmetovanja in mnogih trajnostnih poslovnih praks<ref>[http://www.wbcsd.org/templates/TemplateWBCSD5/layout.asp?MenuID=1 World Business Council for Sustainable Development] This web site has multiple articles on [[WBCSD]] contributions to sustainable development. Prevzeto 7. aprila 2009.</ref>.
Vrstica 164:
Četudi se gubitek bioraznolikosti lahko gleda kot izguba vrste, efektivna konzervacija zahteva varstvo vrst na njihovem naravnem okolju in ekosistemov. Sledimo človeški migraciji in rasti prebivalstva, izumrtje vrst je postopoma zrastlo na nesluteno stopnjo kredsko-terciarnega izumrtja. Znano je, kot holocensko izumrtje, to trenutno izumrtje vrst je povzročitelj človek, označen kot eden od šestih množičnega izumrtja na svetu. Nekatere znanstvene ocene pokazujejo da bo zagotovo polovica danes živečih vrst izumrlo do leta 2100.<ref>Wilson (2002)</ref><ref>Leakey & Lewin (1995)</ref> Trenutne stopnje izumiranja so od 100 do 1000 krat večje v odnosu na ravni pred ljudmi, te je ugroženo več od 10% ptica in sesalcev, okoli 8% rastlin, 5% rib in več od 20% slatkovodnih vrst<ref>Millennium Ecosystem Assessment, pp. 42–47.</ref>.
 
[[Slika:ExtinctDodoBird.jpeg|thumbsličica|leftlevo|150px|alt=Picture of the now extinct bird the Dodo|Izumrli [[dodo]] (''Raphus cucullatus'')]]
Picture of the now extinct bird the Dodo
Izumrli dodo (Raphus cucullatus)
 
IUCN-ova Rdeča lista iz leta 2008. opozarja da dolgotrajne suše in ekstremno vreme dodatno povečuje stres na ključne vrste ter popisuje 1.226 vrst ptic ki so ugrožene na robu izumrtja kar je ena osmina vseh vrst ptic<ref>Kinver, M. (maj 2008). [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7409034.stm ''Climate 'accelerating bird loss.''] BBC News, UK. Prevzeto 17. aprila 2009./</ref><ref>BBC News (marec 2009) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7921936.stm "Climate 'hitting Europe's birds'."] BBC News, UK. Prevzeto 17. aprila 2009.</ref>. Indeks Rdeče liste isto tako identificira 44 vrst drevja v centralni Aziji in grozi izumrtju zaradi prekomerne eksploatacije in življenjskega razvoja kar grozi regionalnim gozodovom katere so dom za več kot 300 divjih prednikov modernih sort sadja in oreščkov<ref>Gill, V.[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8036785.stm ''"The wild ancestors of common domestic fruit trees are in danger of becoming extinct, scientists have warned."''] BBC News, UK. Prevzeto 9. maja 2009.</ref>.
 
=== Biološka invazija ===
''Več informacij: [[Uvedene vrste]]''
[[Slika:Kudzu on trees in Atlanta, Georgia.jpg|rightdesno|thumbsličica|alt=Trees infested with Kudzu (''Pueraria lobata'')|[[Kudzu]] (''Pueraria lobata'') infestira stebla v [[Atlanta|Atlanti]], Georgia]]
Več informacij: Naseljene vrste Trees infested with Kudzu (Pueraria lobata) Kudzu (Pueraria lobata) infestira drevesa v Atlanti, Georgia V mnogih delih industrijskega sveta čišćenje tal za kmetijstvo se je zmanjšalo, a najvećja grožnja bioraznolikosti po podnebnih spremembah je postal destruktivni efekt invazivnih vrst<ref>Randall (2002).</ref>. Rastoče učinkovit globalni transport olajšal je širitev organizma po vsem svetu. Potencijalna nevarnost tega aspekta globalizacije popolnoma je ilustrirana skozi širitev človeških bolezni kot so HIV/AIDS-a, norih krav, ptičje in svinjske gripe, no invazije rastlin in živali imajo isto tako uničenje na naravni bioraznolikosti. Alohtoni organizmi lahko hitro zavzamejo motena kopnena in naravna področja kjer v odsotnosti svojih naravnih predatorjev lahko hitro napredujejo<ref>Krebs (2001) pp. 190–205.</ref>. Na globalni ravni ta problem označen je kot Globalna informacijska mreža o invazivnih vrstah, no obstaja tudi poboljšana mednarodna zakonodaja o biološki varnosti, da se zmanjša prenos patogenov in invazivnih organizmov. Skozi zakonodajo CITES obstaja kontrola trgovine z redkimi i ugroženimi vrstami. Vse več na lokalni ravni pojavljajo se programi ozaveščanja javnosti ki upozorja skupine vrtnarje zdravstveno inudstrijo, zbiralce ter inudstrijo hišnih ljubljenčkov in akvarijev na raznovrstne učinke potencialnih invazivnih vrst<ref>Blood (2001).</ref>.
 
Vrstica 181:
=== Energija ===
:''Glavni članek: [[trajnostna energija]]''
[[Slika:Genomics GTL Program Payoffs.jpg|rightdesno|thumbsličica|alt=Diagram showing the flow of CO<sub>2</sub> in an ecosystem|Protok CO<sub>2</sub> v globalnem [[ekosistem]]u]]
Sončeva energija pohranjena v rastlinah (primarni proizvajalci) tekom fotosinteze izhaja skozi hranljivo verigo do ostalih organizmov zaradi končnega začetka vseh živih procesov. Od industrijske revolucije koncentrirana je energija Sonca pohranjena v fosiliziranim rastlinam kot fosilna goriva, ki je bila glavni pogon za tehnologijo ki je v zameno bila izvor ekonomske in politične moči. Leta 2007 klimatologi iz IPCC-a zaključili so kako obstaja verjetnostt od najmanj 90% da je atmosferska rast CO2 povzročen s človeškim delovnjem večino kot rezulat emisije fosilnih goriv a v manjem obsegu tudi zaradi spremembe v uporabi tal. Stabilizacija svetovne klime zahteva od držav z visokim dohodkom da povzročajo svoje emisije iz l. 2006. za 60-90% do leta 2050. kar bi moralo zadržati ravni CO2 na 450-650 ppm s sedanjo stopnjo okoli 380 ppm. Razen navedene rasti temperature za več kot 2&nbsp;°C bi lahko proizvedlo "katastrofalne" klimatske spremembe<ref>IPCC (2007).[http://www.ipcc.ch/ "''Climate Change 2007: the Physical Science Basis. Summary for Policymakers''."] Prevzeto 18. marca 2009.</ref><ref>UNFCC (2009). [http://unfccc.int/ "''United Nations Framework Convention on Climate Change''."] Prevzeto 18. marca 2009.</ref>. Redukcija trenutnih stopenj CO2 se mora doseči proti ozadju povećanja globalnega prebivalstva in aspiracije držav v razvoju z energijskim intenzivnim zahodnim življenskim stilom visoke potrošnje<ref>Goodall (2007).</ref>.
 
Zmanjšanje stekleniških emisij, oziroma dekarbonizacija, prevzame vse stopnje od seledenja poteka ogljika skozi ciklus ogljika<ref>U.S. Department of NOAA Research. [http://www.esrl.noaa.gov/research/themes/carbon/ "The Carbon Cycle."] Prevzeto 18. marca 2009.</ref> do raziskave obnovljive energije, razvita tehnologija in transport manj odvisnih od ugljika, ter poizkusov posameznikov da ustvarijo življenjske stile neodvisne od ogljika z nadzorom uporabe fosilnih goriv z vsemi dobrimi uslugami, ki jih koristijo<ref>Fujixerox [http://www.fujixerox.com.au/customer_sustainability/carbon_calculator.jsp "Carbon Calculator Demonstration".] One of many carbon calculators readily accessible on the web. Prevzeto 7. aprila 2009.</ref>.
 
=== Voda ===
''Več informacij: [[Vodni viri]]''
Sigurnost vode in sigurnost hrane medseboj so zelo prepleteni. U desetletju od 1951-60 ljudska črpitev vode je bilo štirikratno več kot v predhodnem desetletju. Ta nagli porast nastal je zaradi znanstvenega in tehnološkega razvoja ki je deloval skozi ekonomijo - to se posebej nanaša na porast namakalnih površin, rast industrijskega in energijskega sektorja,ter intenzivno konstrukcijo branž na vseh kontinentih. To je spremenilo ciklus vode u rekah in jezerima, delujoč na kvaliteto vode in na značajen učinek globalnega ciklusa vode<ref name="Shik" />. Trenutno je 35% ljudske uporabe vode neizdržno, ker voda počiva na vse manjših vodnosnikih in zmanjšuje tok večjih rek; ta postopek se bo najverjetneje povečal če se klimatske spremembe poslabšajo, prebivalstvo naraste, vodonosniki postanejo še bolj izčrpani, a zaloge onečišćene i nehigijenske<ref>Clarke & King (2006) pp. 22–23.</ref>. Od leta 1961. do 2001. povpraševanje za vodo se je podvojila – kmetijska uporaba se je povečala za 75%, industrijska uporaba za več kot 200%, a uporaba v gospodinjstvih za več kot od 400%%<ref>Millennium Ecosystem Assessment, pp. 51–53.</ref>. Ljudje trenutno koristijo 40-50% globalno dostopne sladke vode približno okoli 70% za kmetijstvo, 22% za industrijo in 8% za gospodinjska opravila, skupno volumen progresivno raste<ref name="Shik">Shiklamov, I. (1998). "World Water Resources. A New Appraisal and Assessment for the 21st century." A Summary of the Monograph World Water Resources prepared in the Framework of the International Hydrological Programme.[http://unesdoc.unesco.org/images/0011/001126/112671Eo.pdf] Prevzeto 18. marca 2009.</ref>.
 
Učinkovitost vode se poboljšuje v globalnih razmerjih s povećanjem upravljanja povpraševanja, poboljšanjem infrastrukture, poboljšanjem produktivnosti vode v kemtijstvu, minimiziranjem intenzivnost vode (vklopljene vode), adresiranjem pomanjkanja v neindustrijaliziranem svetu, koncentriranjem proizvodnjo hrane na področjih visoke produktivnosti; ter planiranju v slučaju klimatskih sprememb. Na lokalnoi stopnnji ljudje postajajo sve več vodnosamodostatni zbiranjem deževnice in zmanjševanjem uporabe osnovne vode<ref name="water" /><ref>Hoekstra, A.Y. & Chapagain, A.K. (2007). "The Water Footprints of Nations: Water Use by People as a Function of their Consumption Pattern." ''Water Resource Management'' '''21(1)''': 35–48.</ref>.
 
=== Hrana ===
[[Slika:Feijoada 01.jpg|rightdesno|thumbsličica|Feijoada – tipična jed s črnim grahom v [[Brazil]]iji]]
''Več informacij: [[Hrana]] in [[sigurnost hrane]]''
[[Ameriško združenje za javno zdravstvo]] (APHA, [[angleški jezik|engl]]. ''American Public Health Association'') definira ˝trajnostni prehranski sistem"<ref>{{cite journal |last=Feenstra |first=G. |year=2002 |title=Creating Space for Sustainable Food Systems: Lessons from the Field |journal=Agriculture and Human Values |volume='''19 '''|issue='''2''' |pages=99–106 |doi=10.1023/A:1016095421310}}</ref><ref>{{cite journal |author1=Harmon A.H.|author2= Gerald B.L.|date=junij 2007 |title=Position of the American Dietetic Association: Food and Nutrition Professionals Can Implement Practices to Conserve Natural Resources and Support Ecological Sustainabiility |journal=Journal of the American Dietetic Association |volume='''107 '''|issue='''6''' |pages=1033–43. |pmid=17571455 |url=http://www.eatright.org/ada/files/Conservenp.pdf |format=PDF|doi=10.1016/j.jada.2007.05.138|archiveurl=http://web.archive.org/web/20081024184237/http://www.eatright.org/ada/files/Conservenp.pdf|archivedate=2008-10-24}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref> kot "tisti ki zagotavlja zdravo hrano za zadovoljevanje trenutačne povpraševanje za hrano istočasno ohranjajo zdrave ekosisteme ki isto tako lahko zavarujejo hrano za generacije ki prihajajo z minimalnim negativnim učinkom na okolico. Trajnostni hranidbeni sistem isto tako izhaja lokalno proizvodnjo in distribucijo infrastrukture ter nutritivno hrano obdeluje dostopno, pristopno za vse. Dejansko, ta sistem je human in pravičen, ki ščiti kmete in ostale delavce, potrošnie in skupnosti"<ref>{{cite web |publisher=American Public Health Association |date=11. junij 2007|title=Toward a Healthy, Sustainable Food System (Policy Number: 200712) |url=http://www.apha.org/advocacy/policy/policysearch/default.htm?id=1361 |accessdate= 18. avgusta 2008}}</ref>Skrb za ekološke učinke agriposlovanja in popolni kontrast med problemom debelosti v zahodnem svetu ter siromaštva in nesigurnsoti hrane v svetu v razvoju so ustvarjali preobrat za zdravo, trajnostno hrano kot glavni komponent etičnega konzumerizma<ref>Mason & Singer (2006).</ref>. Ekološki učinki različinih dijetnih obrazcev zavisijo od mnogih faktorjev vključujoč razmerje konzumirane živalske in rastlinske hrane ter metode proizvodnje hrane<ref>{{cite journal |author1=McMichael A.J.|author2= Powles J.W.|author3= Butler C.D.|author4= Uauy R. |title=Food, Livestock Production, Energy, Climate change, and Health. |journal=Lancet |year=september 2007 |pmid=17868818 |doi=10.1016/S0140-6736(07)61256-2 |url=http://www.eurekalert.org/images/release_graphics/pdf/EH5.pdf |format=PDF|volume=370 |page=1253}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref><ref>{{cite journal |author1=Baroni L.|author2= Cenci L.|author3= Tettamanti M.|author4= Berati M. |title=Evaluating the Environmental Impact of Various Dietary Patterns Combined with Different Food Production Systems.|journal=Eur. J. Clin. Nutr. |year=februar 2007 |volume='''61''' |issue='''2 '''|pages=279–86 |pmid=17035955 |doi=10.1038/sj.ejcn.1602522 |url=http://www-personal.umich.edu/~choucc/environmental_impact_of_various_dietary_patterns.pdf|format=PDF}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref><ref>Steinfeld H., Gerber P., Wassenaar T., Castel V., Rosales M., de Haan, C. (2006). [http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.htm "Livestock's Long Shadow - Environmental Issues and Options"] 390 pp. Preuzeto 18. ožujka 2009.</ref><ref>{{cite journal |author1=Heitschmidt R.K.|author2= Vermeire L.T.|author3= Grings E.E. |title=Is Rangeland Agriculture Sustainable? |journal=Journal of Animal Science. |year=2004 |volume=82|issue=E-Suppl |pages=E138–146 |pmid=15471792 |doi= |url=}} Prevzeto 18. marca 2009.</ref>. Svetovna zdravstvena organizacija je objavila Globalno strategijo o dieti, fizične aktivnosti in zdravju katero je v maju leta 2004. sprejela Svetovna zdravstvena skupščina. Ona priporoča mediteransko dieto ki se povezuje z zdravjem in dolgim življenjem, ter je siromašna z mesom, bogata s sadjem in zelenjavo, siromašna z dodanim sladkorjem in omejena s soljo, ter siromašna z zasićenim mastnim kiselinam; tradicionalni izvor masti na Mediteranu je olivno olje bogato mononesaturiranim maščobami. Zdrava z rižom bogata japonska dieta je bogata z ugljikohidratom, a siromašna z maščobami. Obe diete so siromašne z mesom in zasićenim maščobam, a obilne s stročnicami in ostalo zelenjavo; povezane su z nizko incidencijo bolezni in nizko ekološkim učinkom<ref> World Health Organisation (2004). [http://www.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA57/A57_R17-en.pdf "Global Strategy on Diet, Physical Activity and Health."] Copy of the strategy endorsed by the World Health Assembly. Preuzeto 19. lipnja 2009.</ref>.
 
Na globalni ravni ekološki učinki agriposlovanja adresirani so skozi trajnostno kmetijstvo in ekološko kmetijstvo. Na lokalnih ravneh obstajajo mnoga gibanja ki spodbujajo lokalno proizvodnjo hrane, produktivnejšo uporabo urbanih odlagališč in hišnih vrtov vključujoč permakulturo, urbano hortikulturo, lokalno hrano, slow food, trajnostno vrtnarstvo in ekološko vrtnarstvo<ref>[http://www.gardensofbabylon.com/earthStats.php "Earth Stats."] Gardensofbabylon.com. Preuzeto 7. srpnja 2009.</ref><ref>Holmgren, D. (March 2005). [http://www.sbpermaculture.org/Suburbs_Holmgren.html "Retrofitting the suburbs for sustainability."] CSIRO Sustainability Network. Prevzeto 7.julija 2009.</ref>.
 
=== Materijali, strupene snovi, odpad ===
[[Slika:FSC Teca Wood in Stainless Steel Talbe.JPG|rightdesno|thumbsličica|[[Forest Stewardship Council|FSC]]-ova trajnostna tikovina iz [[Brazil]]ije. Primer pravilne uporabe virov iz tropskega gozda.]]
 
Kako se globalno prebivalstvo in bogastvo povečuje tako se povečuje tudi uporaba materiala, ki se je povečala v volumnu, raznolikosti ter oddaljenosti. Med njimi se nahajajo surovi materijali, minerali, sintetične kemikalije (vključujoć nevarnih snovi), manufakturni proizvodi, hrana, živi organizmi in odpadi<ref name=VITAL>Bournay, E. et al. (2006). [http://www.vitalgraphics.net/ ''Vital waste graphics 2.''] The Basel Convention, UNEP, GRID-Arendal. ISBN 82-7701-042-7.</ref>.
 
;Materiali:
Vrstica 213:
 
 
Sintetična kemijska proizvodnja stopnjevala je po vplivu nastanka po drugi sv.vojni. Kemijska proizvodnja vključuje vse od herbicida, pesticida i fertilizatorja do gospodinjskih kemikalij in nevarnih snovi<ref>Emden & Peakall (1996).</ref>. Razen oblikovanja emisije plinov rastlinjaka v atmosferi, kemikalije od posebne važnosti vključujejo: [[težki kovini|težke kovine]], [[nuklearni odpad]], [[klorofluoroogljikii|klorofluoroogljike]], [[obstojna ekološka onesnaževanja|obstojne ekološke onesnaževalce]] in vse škodljive kemikalije sposobne za bioakumulacijo. Čeprav večina sintetičnih kemikalij ni škodljivih, še vedno obstajajo rigorozna testiranja novih kemikalij v vseh zemljah zaradi raziskovanja neželjenih ekoloških in zdravstvenih učinkov. Internacionalna zakonodaja vzpostavljena je zaradi globalne distribucije in upravljanja z nevarnimi dobrinami<ref>Hassall (1990).</ref><ref>[http://www.fao.org/WAICENT/FAOINFO/economic/pesticid.htm Database on Pesticides Consumption]. Statistics for pesticide use around the world. Prevzeto 10. marca 2009.</ref>.<br />
[[Slika:Waste hierarchy rect-en.svg|rightdesno|thumbnailsličica|alt=Diagram showing ways of dealing with waste with the most important ones towards the top|<center>Hierarhija odpada]]
Pyramid diagram showing ways of dealing with waste with the most important ones towards the top
 
Vrstica 220:
:''Več informacij: [[Upravljanje z odpadi]]''
 
Vsaka ekonomska aktivnost proizvaja odpad. Povprečni človek koristi 45-85 ton materiala vsako leto<ref name="VITAL" />. Kako bi se zmanjšal odpad, industrija, poslovanje in oblasti posnemajo naravo s pretvorbo odpada proizvedenega z industrijskim metabolizmom v vire. Dematerializacija izhaja skozi ideje industrijske ekologije, ekodizajna<ref>Fuad-Luke (2006).</ref> in ekooznačevanja (poglej stransko sliko). Z dobro zasnovanim angleškim vzdevkom "reduce, reuse and recycle" (reduciraj, ponovo izkoristi in recikliraj) kupci koristijo svojo kupno moć za etičnim konzumerizmom<ref name=Brower />.
 
== Ekonomska dimenzija ==
[[Slika:Jan Brueghel the Elder-Great Fish market.jpg|thumbsličica|leftlevo|alt=Reproduction of painting The Great Fish Market, painted by Jan Brueghel the Elder|''Veletržnica rib'', slika [[Jan Brueghel Starejši|Jana Brueghela Starejšega]]]]
 
Trajnostnost se sooči z ekonomijo skozi socialne in ekološke posledice ekonomske aktivnosti<ref name="Daly & Cobb 1989"/>. Trajnostna ekonomija predstavlja: "…široko interpretacijo ekološke ekonomije kjer so problemi okolja in ekologije del multidimenzionalne perspektive. Socialni, kulturni, zdravstveni in monetarno/financijski aspekti se moraju integrirati v analizo."<ref>Soederbaum (2008).</ref> Čeprav, koncept trajnostnosti je veliko širši od koncepta trajnostnih prinosov blagostanja, virov ali profitnih marž<ref> Hasna, A.M., Sustainability and Economic Theory : an Organism in Premise. The International Journal of Knowledge, Culture and Change Management,9(11): p. 1-12.</ref>. Danes je povprečna poraba po prebivalcu v svetu razvoja trajnostna, no število prebivalstva raste, a nekateri težijo k visoki potrošnji življenja zahodnih stilov. Prebivalstvo razvitega sveta se neznansko povečuje +, no ravni potrošnje so nevzdržne. Izazov za izdržljivost je meja in upravljanje z zahodno potrošnjo doker se istčasno ne dvigne življenjski standard države v razvoju brez povečanja uporabe njenih virov in učinka na okolje. To se mora doseči z uporabo strategije in tehnologije katere prekinjjo vez izmed ekonomske rasti in z ene strani škodljivost na okolje in izčrpavanje virov z druge strani<ref>Ruffing, K. (2007). "Indicators to Measure Decoupling of Environmental Pressure from Economic Growth." In: Hak et al. (2007) pp. 211–222.</ref>.
 
V adresiranju tega problema nekoliko ključnih područij postavljeno je za cilj ekonomske analize in reforme: učinki na okolje neizdržne ekonomske rasti; posledice ravnanja narave kot ekonomske eksternalnosti; ter mogoča večja etična ekonomija ki vzema v obzir več socialne in ekološke posledice trgovskega obnašanja<ref>Hawken et al. (1999).</ref>.
 
=== Rasprezanje degradacije okolja in ekonomske rasti ===
[[Slika:Recycling symbol.svg|120px|thumbsličica|rightdesno|alt=The International Recycle Symbol|Internacionalni simbol recikliranja]]
V drugi polovici 20. stoljetja se je prebivalstvo podvojilo, proizvodnja hrane potrojila, korist energije početverilo, a skupna ekonomska aktivnost popetorila<ref>National Research Council. (1999). ''Our Common Journey.'' Washington: National Academic Press. ISBN 1-85649-739-9.</ref>. V zgodovini je obstajala blaga korelacija med ekonomsko rastjo in degradacije okolja: kakor so skupine rasle, tako je okolje razpadalo. Ta trend jasno je prikazan na grafih rasti ljudske populacije, ekonomske rasti in okoljskih indikatorjev<ref>Adams & Jeanrenaud (2008) p. 15.</ref>. Nevzdržna ekonomska rast je popolnoma v primerjavi z rastjo malignega raka<ref>Abbey, E. (1968). ''Desert Solitaire''. New York: Ballantine Books, Random House. ISBN 0-345-32649-0. Actual quote from novel is: ''growth for the sake of growth is the ideology of the cancer cell''</ref> ker razjeda Zemljine ekosistemske usluge katere dela ekosistem za vzdrževanje življenja. Obataja skrb kako se bo moderna globalna civilizacija , če ne pregleda uporabo virov, slediti pot antičnih civilizacij katere so se zrušile skozi prekomerno eksploatacijo lastne baze virov<ref name=collapse>Diamond, J. (2005).''Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed''. New York: Viking Books. ISBN 1-58663-863-7.</ref><ref>Diamond (1997).</ref>. Dokler je konvencionalna ekonomija zaskrbljena v glavnem za ekonomsko rast in učinkovito alokacijo virov, ekoloka ekonomija iima ekspliciten cilj v trajnsotnem merilu (namesto neprestane rasti), pravična distribucija in učinkovita alokacija, točno s tem redosledomo<ref>Daly & Farley (2004) p.xxvi.</ref><ref>Costanza et al. (2007). Ch. 1, pp. 1–4, Ch.3, p. 3.</ref>. Svetovno poslovno svet za trajnostni razvoj trdi kako "poslovanje ne more obstati v neuspešnih društvih"<ref>[http://www.wbcsd.org/templates/TemplateWBCSD5/layout.asp?type=p&MenuId=MTAyMQ&doOpen=1&ClickMenu=RightMenu WBCSD's 10 messages by which to operate] ''[[World Business Council for Sustainable Development]]''. Prevzeto 6. aprila 2009.</ref>. Trajnostnost proučuje načine analize zaradi zmanjševanja(ločevanja) količine virov (npr. vode, energije ali materialov) potrebne za proizvodnjo, porabo in odlaganje enot dobrin in uslug ter želi da se to doseže s poboljšanim ekonomskim upravljanjem, proizvodnim dizajnom, novim tehnologijam itd.<ref>Daly, H. (1996). ''Beyond Growth: The Economics of Sustainable Development''. Boston: Beacon Press. ISBN 0-8070-4709-0.</ref> Ekološka ekonomija vključuje proučevanje društvenega metabolizma, izhod virov kateri vlagajo v ekonomski sistem in izhaja iz njega na način kvalitete okolja<ref>Cleveland, C.J. [http://www.eoearth.org/article/Biophysical_economics "Biophysical economics"], ''Encyclopedia of Earth'', posljednje ažuriranje: 14. rujna 2006. Preuzeto 17. ožujka 2009-03-17.</ref><ref>Costanza et al. (2007).</ref>.
 
=== Narava kot ekonomska eksternalija ===
[[Slika:Hillside_deforestation_in_Rio_de_Janeiro.jpg|300px|thumbsličica|rightdesno|alt=Deforastation of native rain forest in Rio de Janeiro City for extraction of clay for civil construction|Deforestacija deževnega gozda v Rio de Janeiro izdelujejo ekstrakcijo gline za civilno gradbeništvo (slika iz 2009.)]]
:''Več informacij: [[Ekosistemske usluge]]''
Ekonomska važnost narave navedena je z uporabo ekspresijskih [[ekosistemske usluge|ekosistemskih uslugzaradi]] osvetljevanja tržne ustreznosti rastočega pomanjkanja naravnega sveta ki se več ne more smatrati kot neomejeno in svobodno<ref name = Tragedy>Hardin, G. (december 1968). [http://www.sciencemag.org/cgi/content/full/162/3859/1243 "The Tragedy of the Commons."] ''Science'' '''162(3859)''', 1243–1248. Prevzeto 17. marca 2009.</ref>. Splošno rečeno, kako [[udobnost]] ali usluga postane redka, tako njena cena vse več raste, kar deluje kot zadržek ki izhaja iz varčnosti, tehnično inovativnost in alternativne proizvode. Čeprav, se to nanaša samo na situacijo ko se proizvod ali usluga nahajajo znotraj tržnega sistema<ref>Nemetz, P.N. (2003). "Basic Concepts of Sustainable Development for Business Students." ''Journal of International Business Education'' '''1(1)'''.</ref>. Bodoče da so ekosistemske usluge na splošno tretirane kot ekonomska [[eksternalnost]], one so neprecenljive in s tem prekomerno koriščene ter degradirane, a takšna situacija se včasih imenuje [[Tragedija navadnih]]<ref name = Tragedy/>.
 
Del poslovanja zaščite biološkega sveta je "internalizacija" teh "eksternalnosti" s koriščenjem tržnih strategij kot so eko davki in spodbujanja tržnih dovoljenj za uporabo ogljika, vode in dušika, ter rastoča želja za sprejetjem plačevanja ekosistemskih uslug. Skupinskih valut kot so LETS-a, darilna ekonomija in vremensko bančništvo se isto tako spodbuja kot način spodbujanja lokanih ekonomskij in okolja<ref>[http://web.archive.org/web/20090612090715/http://www.elecan.net/docs/moned/ccto.pdf Robert Costanza et al., "Complementary Currencies as a Method to Improve Local Sustainable Economic Welfare", University of Vermont, Burlington, VT, 12. decembra 2003.]</ref><ref>[http://web.archive.org/web/20111012020109/http://www.uea.ac.uk/env/cserge/events/grassroots/boyle.pdf David Boyle, "Sustainability and social assets: the potential of time banks and co-production", ''Grassroots Initiatives for Sustainable Development'', 10. lipnja 2005.]</ref>. [[Zelena ekonomija]] je še en tržno baziran poizkus za obravnavanje problema enakosti in okolja<ref>Scott Cato, M. (2009). ''Green Economics''. London: Earthscan, pp. 142–150. ISBN 978-1-84407-571-3.</ref>. Globalna recesija in celotni raspon vladnih političnih postopkov, ki so povezani z njim, bo verjetno povzročilo največji letni pad v svetovni emisiji ogljikovega dioksida v zadnjih 40 letih<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/8267475.stm|title=Recession and policies cut carbon |last=Black|first=Richard|date=21. september 2009|publisher=[[BBC]]|accessdate=2009-10-13}}</ref>.
Vrstica 242:
=== Ekonomska možnost ===
 
Postopek z okoljem kot eksternalnost lahko generira kratkoročni profit odhodek trajnostnosti<ref>Kinsley, M. (1977). [http://web.archive.org/web/20090306174842/http://www.mtnforum.org/oldocs/407.pdf "Sustainable development: Prosperity without growth."] Rocky Mountain Institute, Snowmass, Colorado, USA. Preuzeto 17. lipnja 2009.</ref>. Postopki trajnostnega poslovanja integriraju ekološke skrbi s socialnim in ekonomskim (tj. trojnim končnim izidom)<ref>Kinsley, M. and Lovins, L.H. (rujan 1997). [http://www.natcapsolutions.org/publications_files/PayingForGrowth_ChronPilot_Sep1997.pdf "Paying for Growth, Prospering from Development."] Prevzeto 15. junija 2009.</ref>. Rast ki črpa ekosistemske usluge se včasih imenuje "neekonomska rast" ker vodi k padu [[kvaliteta življenja|kvalitete življenja]]<ref>Daly, H. (2007) Ecological economics: the concept of scale and its relation to allocation, distribution, and uneconomic growth. pp. 82–103. In H. Daly. ''Ecological Economics and Sustainable Development: Selected Essays of Herman Daly''. Cheltenham, UK: Edward Elgar.</ref><ref>Daly, H. (1999). Uneconomic growth and the built environment: in theory and in fact. In C.J. Kibert (ed.). ''Reshaping the Built Environment: Ecology, Ethics, and Economics''. Washington DC: Island Press.</ref>. Minimiziranjem take rasti lahko zagotavlja možnost za lokalne poslove. Primer, industrijski odpad se lahko tretira kot "ekonomski vir na krivem mestu". Prednosti [[redukcija odpada|redukcije odpada]] vključujejo varčnost s stroški odalganja, manjše ekološke kazne in zmanjšanje zavarovanje odgovornosti. To lahko vodi k povečanem tržnem deležu zaradi poboljšanja javne slike<ref>Jackson, T. (februar 2008). [http://web.archive.org/web/20100808045316/http://www.esm.ucsb.edu/academics/courses/289/Readings/Jackson-Clift-1998.pdf Tim Jackson, Roland Clift, "Where's the Profit in lndustrial Ecology?"] ''Journal of Industrial Ecology'' '''2:(1)''': 3–5.</ref><ref>Hargroves, K. & Smith, M. (eds.) (2005). ''The Natural Advantage of Nations: Business Opportunities, Innovation and Governance in the 21st Century.'' London: Earthscan/James&James. ISBN 1-84407-121-9. (See the book's [http://www.thenaturaladvantage.info/ online companion])</ref>. Energijske efikasnosti isto tako lahko poveča profite zmanjševanja stroškov.
 
Ideja trajnostnosti kot poslovna možnost privedla je do oblikovanja organizacij kot so Konzorcij za trajnostnost Društva za organizacijsko učenje, Inštitut za trajnostno poslovanje, ter Svetovno trajnostni razvoj<ref>See, for example: Zhexembayeva, N. (May 2007). [http://worldbenefit.case.edu/newsletter/?idNewsletter=143&idHeading=46&idNews=589 "Becoming Sustainable: Tools and Resources for Successful Organizational Transformation."] Case Western University, Center for Business as an Agent of World Benefit 3(2) and websites of [http://www.sustainablebusiness.org/2.html The Sustainable Business Institute], and [http://www.wbcsd.ch/templates/TemplateWBCSD2/layout.asp?type=p&MenuId=NDEx&doOpen=1&ClickMenu=LeftMenu the WBCSD."] Prevzeto 1. aprila 2009.</ref> Širenje trajnostnih poslovnih možnosti se lahko prispevajo stvaritvi delovnih mest skozi uvajanje delavca z [[zeleni ovratnii|zelenim ovratnikom]]<ref>[http://www.guardian.co.uk/environment/2009/feb/12/green-collar-jobs-environment Leo Hickman, "The future of work is green"] ''The Guardian'', veljača 2009.</ref>.
Vrstica 252:
=== Mir, varnost, socialno pravo ===
:''Več informacij: [[Mir (družbeno stanje)|Mir]] in [[socialna pravica]]''
Socialni razdori kot so vojna, kriminal in korupcija odklanjajo vire iz področja največje ljudske potrebe, te uničujejo kapaciteto društev za planiranje bodočnosti ter na splošno grozijo ljudskem blagostanju in okolju<ref name = Blewitt2008,96/>. Strategije širokih osnov so namenjene trajnostnim socialnim ekosistemom ki vključujejo: poboljšano izobraževanje in politično polnomoč žena, posebej v zemljah v razvoju; večji smisel za socialno pravo posebej enakost bogatih in siromašnih kot tudi enakost med državami; ter medgeneracijska enakost<ref name=Cohen2006/>. Izčrpavanje naravnih virov vključujoč pitno vodo<ref>[http://www.grida.no/publications/vg/water2/page/3260.aspx "Water and Political Conflicts"] from [[United Nations Environment Programme]] 2008 [http://www.unep.org/dewa/vitalwater/ "Vital Water Graphics"] Prevzeto 16. marca 2009.</ref> povečuje verjetnost "bitko za vire""<ref>Billon, P. (ed.) (2005) [http://openlibrary.org/b/OL7800613M/The-Geopolitics-of-Resource-Wars-%28Cass-Studies-in-Geopolitics%29 The Geopolitics of Resource Wars] Prevzeto 5. aprila 2009.</ref>. Ta aspekt trajnostnosti označen je kot ekološka sigurnost in stvar za jasno potrebo globalne ekološke pogodbe zaradi upravljanja z viri kot so vodonosniki in reke katere mejijo z državnimi mejami, ter zaradi zaščite globalnih sistemov vključujoč oceane in atmosfero<ref>Kobtzeff, O. (2000). “Environmental Security and Civil Society”. In Gardner, H. (ed.) ''Central and South-central Europe in Transition''. Westport, Connecticut: Praeger, pp. 219–296.</ref>.
 
=== Človeška naselja ===
Vrstica 271:
|}
 
En pristop trajnostnem življenju primerno prikazan na majhnim urbanim tranzicijskim mestom in podeželjskim ekovasem poizkuša najti način za stvaritev samozadostnih skupin zasnovanih po načelu enostavnega življenja ki maksimizira samozadostnost posebej v proizvodnji hrane. Takšna načela v širšem obsegu izhajajo iz koncepta [[bioregionalizem|bioregionalne]] ekonomije<ref>{{cite web|url=http://www.vtcommons.org/journal/2006/02/kirkpatrick-sale-economics-scale-vs-scale-economics-towards-basic-principles-bioregi|title=Economics of Scale vs. the Scale of Economics - Towards Basic Principles of a Bioregional Economy|last=Sale|first=Kirkpatrick|date=24. februarja 2006|publisher=Vermont Commons|accessdate=13. oktobra 2009}}</ref>. . Ostali pristopi mlahavo zasnovani okoli novega urbanizma uspešno zmanjšujejo ekoloke učinke s spreminjanjem zgrajene okolice zaradi stvaritve in ohranjanja trajnostnih mest ki podpirajo trajnostni transport. Prebivalci se v kompaktnih urbanim sosedstvih vozijo nekoliko kilomettov pa imajo značajno manjši ekološki učinek skozi velik razpon meritve v primerjavi s tistimi, ki živijo v podaljšanem predmestju<ref>Ewing, R [http://www.smartgrowthamerica.org/gcindex.html "Growing Cooler - the Evidence on Urban Development and Climate Change"]. Preuzeto 16. ožujka 2009.</ref>.
 
Končno, stopnja ljudskega napredka proti trajnostnosti odvisna bo če v veliki meri socialnih gibanj ki vplivajo na izbor skupnosti in zgrajeno okolje. Ekomunicipiji primer so takšnega gibanja<ref>LaColla, T. [http://www.theplanningcommission.org/newsletter/year/issues2007/summer-2007/it2019s-easy-to-be-green-eco-municipalities-here-to-stay.html "It’s Easy to be Green! Eco-Municipalities: Here to Stay"]. theplanningcommission.org. Prevzeto 16. marca 2009.</ref>. Ekomunicipiji vzemajo sistemski pristop zasnovan po načelih trajnostnosti. Ekomunicipijsko gibanje je participativno, tj. vključuje člane skupine k pristopu od dna do vrha. Na Švedskem več kot 70 mest – 25 odstotkov od vseh municipija v zemlji – sprejelo je skupinski skup "načela trajnostnosti" in izvajalo jih sistemsko skozi svoje municipijske opreacije. V Združenih Državah danes obstaja 12 ekomunicipijev, vendar Ameriško združenje za planiranje sprejelo je cilje trajnostnosti zasnovane na istih načelih<ref name = James>James, S. (2003). [http://www.knowledgetemplates.com/sja/ecomunic.htm "Eco-municipalities: Sweden and the United States: A Systems Approach to Creating Communities"]. Prevzeto 16. aprila 2009.</ref>.
 
=== Človeški odnos z naravo ===
 
Murray Bookchin z idejo da ljudje morajo dominirati z naravo normalna je za hijerariska društva. Bookchin trdi kako kapitalizam in tržni odnosi, če niso pod nadzorom, imajo kapaciteto zmanjšanja na goli vir ki se mora izkoristiti. Naraa se s tem tretira kot udobnost: "Ropanje človekovega duha, ki povzroča trg vzporedno z ropanjem Zemlje, ki jo povzroča kapital."<ref>Bookchin (2004) pp. 24–25.</ref> Bookchin je bolj temeljno trdil da je večina aktivnosti, ki konzumira energijo in uničuje okolje brez smiselna, zaradi tega ker prinaša manjšo kvaliteto življenja in blagostanja. Funkcija dela je legitimizirati ali celo ustvariti hierarhijo. Zaradi tega razloga razumevanje transformacije organskih društev hierarhijsko je odločilno iskanje načina za napredek<ref>Bookchin (2005)</ref>.
 
[[Socialna ekologija]] ki jo je utemeljil Bookchin zasnovana je v veri da gotovo vsi sedanji ekološki problemi človeštva izvirajo iz globoko ukorinjenih socialnih problemov. Dokler večina autorjev nadaljuje kako so naši ekološki problemi rešilni s pomočjo implementacije s priporočili ki izhajajo iz fizičnih, bioloških, ekonomskih in drugih raziskav, Bookchinova trditev govori kako se problemi lahko rešijo edino z razumevanjem socialnih procesov, ki se nahajajo v ozadju in intervencijo, v te procese z uporabo konceptov in metod družbenih znanosti<ref>Bookchin (2007) p. 19.</ref>.
Vrstica 286:
:''Več informacij: [[Sociokulturna revolucija]]''
 
[[Slika:Eolienne et centrale thermique Nuon Sloterdijk.jpg|rightdesno|150px|thumbsličica|alt=Picture showing smoke from chimneys and wind turbines indicating old and new human uses of the atmosphere|Stari in novi pristop ljudski uporabi atmosfere]]
 
Zemlja ima končni kapacitet za sigurnost virov in absorbcijo odpadov, vendar je človeško povpraševanje že prekoračilo kapaciteto<ref>Millennium Ecosystem Assessment, pp. 1–85.</ref>. Trenutni življenjski stil v razvitem svetu, za katerim mnogi narodi sveta v razvoju, vzdihujejo, počivajo na isčrpanem naravnem kapitalu in netrajnostni so<ref>[[Jeffrey D. Sachs|Sachs, J.]] (2008) [http://www.sciam.com/article.cfm?id=are-malthus-predicted-1798-food-shortages "Are Malthus's Predicted 1798 Food Shortages Coming True?"] ''Scientific American Magazine'', September 2008. Prevzeto 6. aprila 2009.</ref>. Združeni narodi so v Milenijski deklaraciji izjavili, kako se "trenutni netrajnostni obrazci proizvodnje in potrošnje morajo spremeniti."<ref>[http://www.un.org/millennium/declaration/ares552e.htm Millennium Declaration of the United Nations] Prevzeto 6. aprila 2009.</ref> Težina informacije in znanstvenega dokaza velikokrat je nedosegljiva za proizvodnjo nujne socialne spremembe, posebno če se ta sprememba umakne in s seboj tudi izseljavanje ljudi iz njihovih udobnih pasov<ref>Macy & Brown (1998) pp. 25–37.</ref>. Vzrok tega je lahko visokoekosistemski odpor sprememb <ref>Harich, J. (2010). [http://www3.interscience.wiley.com/journal/123241334/abstract “Change Resistance as the Crux of the Environmental Sustainability Problem.”] System Dynamics Review, Winter 2010. The author’s copy may be read at [http://www.thwink.org/sustain/articles/009/ChangeResistanceAsCrux.htm Thwink.org]. Preuzeto 18. siječnja 2010.</ref>.
Vrstica 292:
Na globalni ravni pojavilo se je nekoliko ključnih načel v vodenju naporov za trajnostnost:
 
:* ''[[Medgeneracijska enakost]]'' – - zavarovanje sedanjega ekološkega potenciala za bodoče generacije
:* ''[[Rasprezanje#Ekonomija|Rasprezanje]]Ločitev ekonomske rasti od [[degradacija okolja|degradacije okolja]]''- upravljanje z ekolokim rastom na način da postane manj intenzivnih virov in z manj onesnaženja
:* ''Integracija vseh stopenj'' – integriranje ekološkega, socialnega in ekonomskega sektorja pri razvoju politike trajnostnosti
:* ''Zvavarovanje ekološke adaptabiliteta in odpornosti'' – vzdrževanje in napredovanje adaptivnog kapacitete ekološkega sistema
:* ''Preprečevanje ireverzibilnih dolgoročnih škod na ekosistem in ljudsko zdravje
:* ''Zavarovanje distribucijske enakosti'' – izogibanje nepoštenih ali visokih ekoloških stroškov nad ranljivimi populacijami
:* ''Sprejetje globalne odgovornosti'' – predpostavka odgovornost za ekološke efekte kateri se javljaji izven področja pristojnosti
:* ''Edukacija in osnovna vključenost'' – ljudi in skupine, ki preizkušajo probleme in razvijajo nove rešitve<ref>Stanners, D., et al. (2007). "Frameworks for Policy Integration Indicators, for Sustainable Development, and for Evaluating Complex Scientific Evidence." EEA GEAR-SD framework in Hak et al. (2007) p. 156.</ref>
 
Obstaja bogatstvo sveta dostopnih posameznikom katerih je želja redukcija njihov osebni vpliv na okolje skozi majhne, poceni in lahko dostopne korake<ref>Sustainable Environment for Quality of Life. [http://www.seql.org/100ways.cfm "100 Ways to Save the Environment."] Prevzeto 13. junija 2009.</ref><ref>Suzuki, D. (2009).[http://www.davidsuzuki.org/Small_Steps/ "Small Steps."] David Suzuki Foundation. Prevzeto 13. junija 2009.</ref><ref>[http://www.fastrecipes.com/latest-news/a-recipe-for-sustainability:-vital-changes-at-the-local-level-2008120139859/ A Recipe for Sustainability: Vital Changes at the Local Level]. An interview with John Ikerd, Professor Emeritus of Agricultural Economics at Missouri University. Prevzeto 15. januarja 2009.</ref>. No tranzicija potrebna za zmanjšanje globalne ljudske potrošnje na trajnostne meje vključuje mnogo večje spremembe na vseh stopnjah in kontekstih društva<ref>[[Stockholm Environment Institute]] [http://www.gtinitiative.org/documents/Great_Transitions.pdf "Great Transitions".] Prevzeto 12. aprila 2009.</ref>. Združeni narodi so prepoznale centralno vlogo edukacije, ter proglasile desetletje edukacije za trajnostni razvoj od leta 2005. - l. 2004 katerih cilj je "izzvati vse nas na osvajanje novih ponašanj in praks zaradi zavarovanja naše bodoćnosti."<ref>United Nations Environment Programme (2009). [http://portal.unesco.org/education/en/ev.php-URL_ID=23279&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html "United Nations Decade of Education for Sustainable Development."] Preuzeto 9. travnja 2009.</ref> Svetovni fond za naravo je predlagal strategijo za trajnostnost katera gre izven meja edukacije kako bi se neposredno epidemiralo temeljito, individualistično in materijalistično skupinskim vrednotam ter to ojačalo ljudske vezi z naravnim svetom<ref>WWF. (April, 2008). [http://assets.wwf.org.uk/downloads/weathercocks_report2.pdf "Weathercocks and Signposts: The Environment Movement at a Crossroads"]. Summary also available here [http://wwf.org.uk/strategiesforchange]. Preuzeto 13. ožujka 2009.</ref>. Raven spremembe potrebne za zavarovanje kapacitete podpore življenju na Zemlji, postavlja nove izzive za skupno in politično strukturo<ref>United Nations (1992). [[Agenda 21]]. Prevzeto 29. aprila 2009.</ref>.
 
== Viri ==
Vrstica 323:
* Diamond, J. (2005). ''Collapse: How Societies Choose to Fail or Succeed''. New York: Viking Books. ISBN 1-58663-863-7.
* Diamond, J. (1997). ''Guns, Germs and Steel: the Fates of Human Societies''. New York: W.W. Norton & Co. ISBN 0-393-06131-0.
* Emden, H.F. van & Peakall, D.B. (1996). ''Beyond Silent Spring.'' Berkeley: Springer. ISBN 978-0-412-72810-5.
* Fuad-Luke, A. (2006). ''The Eco-design Handbook''. London: Thames & Hudson. ISBN 978-0-500-28521-3.
* Goodall, C. (2007). ''How to Live a Low-carbon Life''. London: Earthscan. ISBN 978-1-84407-426-6.
Vrstica 337:
* Macy, J. & Young Brown, M. (1998). ''Coming Back to Life: Practices to Reconnect Our Lives, Our World''. Gabriola Island: New Society Publishers, pp.&nbsp;25–37. ISBN 0-86571-391-X.
* Mason, J. & Singer, P. (2006). ''The Way We Eat: Why Our Food Choices Matter''. London: Random House. ISBN 1-57954-889-X
* Meadows, D.H., D.L. Meadows, J. Randers, and W. Behrens III. (1972). ''The Limits to Growth.'' New York: Universe Books. ISBN 0-87663-165-0.
* Nordhaus, W. and J. Tobin (1972) ''Is growth obsolete?''. Columbia University Press, New York.
* Pearce, D., Barbier, E.. & Markandya, A. (2000). ''Sustainable Development Economics and Environment in the Third World.'' London: Earthscan. ISBN 978-1-85383-088-4.
Vrstica 353:
* Benyus, J. (1997). ''Biomimicry: Innovations Inspired by Nature''. New York: William Morrow. ISBN 0-06-053322-6.
* Blackburn, W.R. (2007). ''The Sustainability Handbook''. London: Earthscan. ISBN 978-1-84407-495-2.
* Costanza, R., Graumlich, L.J. & Steffen, W. (eds), (2007). ''Sustainability or Collapse? An Integrated History and Future of People on Earth''. Cambridge, MA.: MIT Press. ISBN 978-0-262-03366-4.
* Norton, B. (2005). ''Sustainability, A Philosophy of Adaptive Ecosystem Management''. Chicago: The University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-59521-4.
 
Vrstica 365:
* [http://www.sustainweb.org/sustainablefood/ ''Sustainable Food Guidelines'' published by Sustain: The alliance for better food and farming (UK)]
* [http://www.goethe.de/sustainability Dossier: On the Path to a Culture of Sustainability], [[Goetheov institut]]
{{normativna kontrola}}▼
 
[[Kategorija:Trajnostnost|* ]]▼
[[Kategorija:Ekologija]]
▲[[Kategorija:Trajnostnost|*]]
▲{{normativna kontrola}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Trajnostnost«