Stavčne besedne figure: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Botopol (pogovor | prispevki)
m slovnica
Vrstica 3:
== Prave stavčne figure ==
 
Najbolj zanimive so [[pesniški jezik|figure]], če nastanejo z daljšim opisom, ki zavzema dober del [[stavek|stavka]] in včasih celo več stavkov. Posebno pogostomapogosto se uporabljajo naslednje figure: retorično vprašanje, retorični odgovor, stopnjevanje (klimaks), opisovanje (perifraza), namig (aluzija), iznenadenje (paradoks), bistroumni nesmisel (oksimoron), vzporednost (paralelizem), navidezni preskok (pretericija), prispodoba (alegorija).
 
=== Govorniško vprašanje in odgovor ===
Vrstica 13:
=== Stopnjevanje ===
 
Stopnjevanje ali klimaks ([[grščina|grško]] klimaks - ''lestev'') je zaporedje izrazov, ki so drug za drugim vedno močnejši in bolj prepričevalni. Večkrat slišimo [[stopnjevanje]] tudi v vsakdanjem pogovoru, na primer: Začelo je rahlo ''rositi'', nato se je vlil ''dež'', a čez čas nas je polila prava ''ploha'' in morali smo si poiskati zavetje pred ''neurjem''. Podobna figura je najbolj v rabi v [[glasba|glasbi]], ko se melodija prične skoraj neslišno, nato pa glasnost postopoma naraste do pravega bučanja. V [[književnost]]i se stopnjevanje prav tako pogostomapogosto uporablja, na primer: ''Ne boj, mesarsko klanje'' ([[France Prešeren|Prešeren]]).
 
=== Opisovanje ===
Vrstica 61:
Olepševanje ali evfemizem (grško ev femi - ''dobro govorim'') je izbira besed, ki omilijo krute ali surove izraze, a velikokrat se potegne do skrajnosti, ko je sploh vsaka neljuba lastnost prikrita. V normalnem pogovoru na primer pravimo o umrli osebi, da ''je ni več med nami'', ali o revežu, da ''spada v manj premožni sloj''. Sploh so povsem evfemistični nekateri moderni izrazi za [[invalid]]e, na primer ''slabovidni'' namesto ''slepi'', ''obremenjeni ali prizadeti'' namesto ''pohabljenci''. To pa seveda ni samo moderna navada: neumnemu človeku že zdavnaj pravimo, da je ''prismojen'', kar je evfemizem, ki je že izgubil vrednost figure in se je uveljavil kot [[sopomenka]].
 
V pesniškem jeziku se olepševanje pogostomapogosto pojavlja, predvsem v prozi nekaterih pisateljev. Levstik na primer opisuje Krpana, ki je »prijel prvega in druge ž njim ''omlatil'' (namesto ''pretepel''), da so vsi ''podplate pokazali'' (namesto ''zbežali'')«. [[Fran Levec|Levec]] pa se obrača na padle borce: »Tiho od nas ste odšli... v noč brez povratka« (namesto ''umrli ste''), kjer je figura dvojna: ''tihi odhod'' in ''noč brez povratka''.
 
=== Pretiravanje ===