Urbino: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Infobox World Heritage Site|child=yes|noicon=false
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 54:
'''Urbino''' (urbíno) /[[antika|antično]] ''Urbinum Hortense'', [[latinščina|lat.]] ''Urvinum Mataurense'', ''Urbinum Mataurense'') je [[mesto]] v [[pokrajina|pokrajini]] [[Pesaro e Urbino]] na [[sever]]u [[italija]]nske dežele [[Marke]].
 
Mesto, ki po stanju na dan 31. december 2005 šteje 15.566 prebivalcev je bilo naseljeno že v [[Stari Rim|predrimski dobi]]. Ustanovili so ga [[Umbrijci]]. Kasneje se je nahajalbil v posesti [[Etruščani|Etruščanov]], [[Kelti|Keltov]] in [[Galija|Galcev]]. Pod rimsko oblast pride v [[3. stoletje pr. n. št.|3. stetjustoletju pr. n. št.]] Pravi razcvet je doživelo v 12. stoletju, ko je postalo središče vojvodstva Umbrije.
 
== Zgodovina ==
[[Slika:Urbino z03.jpg|left|thumb|250 px|Stolnica in Palazzo Ducale]]
Majhno rimsko mesto Urbinum Mataurense (mestece ob reki Mataurus) je bilo v 6. stoletju v času gotskih vojn pomembno strateško oporišče, ki so ga osvojili leta 538 osvojili [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogoti]] s Belisariusom na čelu.
 
Čeprav je Pippin Urbino prodal papežu, je še vedno prisotna želja po svobodnem mestu. Konec 12. ali v začetku 13. stoletja je prešla posest v roke rodbini Montefeltro. Pritisk na mesto, ki ga je družina izvedla v letu 1228, ki je imela za posledico upor prebivalcev, ki so združili moči s prebivalci Riminija. Nadzor nad mestom so Montefeltri ponovno dobili leta 1234 in ostali do leta 1508. V bojih med [[gvelfi in gibelini]], frakcijami, ki so podpirale bodisi papeža bodisi [[Sveto rimsko cesarstvo]], so bili v 13. in 14. stoletju Montefeltro, gospodarji Urbina, voditelji Gibelinov v pokrajini Marke in v regiji RomagnaRomanja.
 
Najbolj znan član Montefeltrov je bil Federico III. (ali II.), vojvoda Urbina med letoma 1444-14821444–1482, zelo uspešen ''condottiere'', spreten [[diplomat]] in navdušen pokrovitelj umetnosti in literature. Na njegovem dvoru je [[Piero della Francesca]] pisal o znanosti o perspektivi, [[Francesco di Giorgio Martini]] je napisal ''Trattato di Architettura'' (Razpravo o [[Arhitektura|arhitektur]]i) in Raphaelov oče [[Giovanni Santi]] je napisal svojo poetično pripoved o umetnikih tistega časa. Federicov dvor je opisal Baldassare Castiglione v knjigi ''Il Cortegiano'' (Knjiga dvorjanovDvorjan) in v njej določil standarde, ki označujejoso označevali sodobno evropsko gospodo.
 
Leta 1502, Cesare Borgia, s privolitvijo papeža Aleksandra VI., razlasti vojvodo Guidobalda in Elisabetto Gonzaga, potem ko ju je leta 1497 izgnal iz mesta. Vrnili so se leta 1503, ko je Alexander VI. umrl. [[Papež Leon X.]] je poskušal vzpostavitina oblast postaviti mladega vojvodo [[Medičejci|Medici]], vendar mu je načrte prekrižala zgodnja smrt Lorenza II. de 'Medici leta 1519. Guidobaldo je bil zadnji vojvoda iz družine Montefeltro. Po njegovi smrti leta 1508 je podedoval njegov naziv podedoval Francesco Maria della Rovere, nečak Julija II. Skoraj stoletje je nato Urbinu vladala dinastije Delladella Rovere.
 
Urbino pa ni bil le mestna državica ampak tudi [[vikariat]], ki je obsegal okoli 2700 km². Ozemlje je bilo pretežno gorato in hribovita narava je nudila zelo malo naravnih virov. Politično je bila država razdeljena na različne neodvisne plemiške lastnike zemljišč. Papeška država ni imela posebnega nadzora, čeprav je večkrat poiskušala izkoristit rivalstvo med njimi. Leta 1626 je [[papež Urban VIII.]] dokončno vključil vojvodino v papeževo posest, kot darilo zadnjega vojvode Della Rovere, ki se je umaknil v pokoj po atentatu na njegovega naslednika, ki je zavladal kot nadškof. Njegova velika knjižnica je bila preseljena Rim in pripojena [[Vatikanska knjižnica|Vatikanski knjižnici]] leta 1657. Kasneje je postal Urbino del [[Papeška država|Papeške države]], po letu 1861 del [[Kraljevina Italija|Kraljevine]] (kasneje republika) Italije.