Načrtovanje pasivne hiše: Razlika med redakcijama

[[Pasivna hiša]] se imenuje pasivna zato, ker izkorišča [[Sončna energija|sončno energijo]] in notranje vire ob minimalnih [[toplotne izgube|toplotnih izgubah]] tako, da je skoraj ni potrebno dodatno [[ogrevanje|ogrevati]] ali [[Hlajenje|hladiti]]. V PH prevladujejo poleti in pozimi ugodne bivalne razmere. Poraba koristne [[Energija|energije]] za ogrevanje mora biti glede na standarde PH < 15 kWh/m2a, električne energije < 18 kWh/m2a, poraba skupne primarne energije pa < 120 kWh/m2a. Toplotne izgube morajo biti <10 W/m2, hiša izdelana brez toplotnih mostov, izmerjena nekontrolirana izmenjava zraka pa n50 < 0.6 h-1. Za zagotovitev predpisanih nizkih toplotnih izgub mora PH imeti vgrajen sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Učinkovita toplotna izolacija zunanjih neprosojnih obodnih površin (U < 0.15 - 0.10 W/m2K ) in visoko energetsko učinkovita okna s trojno zasteklitvijo (U < 0.80 W/m2K, g < 50% ) zagotavljata enakomerno temperaturo notranjega ovoja zgradbe pozimi in poleti.

Prava PH upošteva osnovna načela pasivnega solarnega načrtovanja, je konstrukcijsko nezahtevna, enostavna, funkcionalna in uporabniku prijazna. Vsi priključki, gradbeni elementi in materiali morajo biti vgrajeni zrakotesno in brez toplotnih mostov. Če pri načrtovanju PH zanemarimo eno samo področje, zgradba ne zadosti strogim kriterijem predpisanega standarda PH in ne ponuja želenega ugodja. Zato je na voljo program za projektiranje in izračun PH, s katerim lahko že med načrtovanjem preverjamo učinkovitost morebitnih izboljšav. V EU je vzpostavljen sistem neobveznega certificiranja PH. Za pridobitev certifikata je potrebno izpolniti več zahtevnih kriterijev, bistvenega pomena pa so strokovno načrtovani detajli, kakovostna izvedba ter optimalno delovanje vseh sistemov. Ko je objekt zgrajen, je za pridobitev certifikata poleg projektov, izračunov in drugih dokazil potrebno predložiti še dokazilo o uspešno opravljenem testu zrakotesnosti.

Državne spodbude so predvsem v nemško govorečem delu EU naravnane tako, da stimulirajo tiste, ki želijo varčevati. Manj energije hiša porabi, večjo subvencijo lahko pridobi investitor. Spodbujeni poslovni interesi bank in podjetij so skupaj s kreativnostjo projektantov in raziskovalcev ter z ozaveščenimi investitorji ustvarili celo paleto pasivnih večnadstropnih stanovanjskih in poslovnih zgradb ter prava pasivna naselja, s katerimi dokazujejo pravilno usmerjenost državnih finančnih vzpodbud. Prizadevajo si tudi, da bi do leta 2006 v EU vzpostavili enotne kriterije za gradnjo pasivnih zgradb.

Tudi prina nasSlovenskem bi pri novogradnjah in obnovi obstoječega stavbnega fonda morali upoštevati načela trajnostnega razvoja: zagotoviti še večjo rabo obnovljivih virov energije in ekološko sprejemljivih, obnovljivih materialov, upoštevati in razviti nove, tržno sprejemljive, standardizirane načine trajnostne gradnje, vzpodbuditi njihovo širšo uporabo, usposobiti izvajalce in vzpostaviti slovenski standard za pasivne hiše z upoštevanjem lokalnih klimatskih posebnosti in z omejitvijo rabe neobnovljivih virov energije.

* več podatkov o programu in metodologiji na spletni strani nemškega inštituta za pasivne hiše: http://www.passiv.de/index.html?04_pub/Literatur/PHPP2007/PHPP-M_F.htm