Obdobje francoskih [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je za kratek čas vplivalo na razvoj slovenskega šolstva v letih 1809 – 1813. [[Francozi]] so prina nasSlovenskem uvedli enotno osnovno šolo, imenovano [[ecole primaire]]. Zanjo je bila značilna večja vloga slovenščine kot učnega jezika v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Bile so tudi gimnazije, in sicer nižje in liceji, katere pa ne smemo mešati z avstrijskimi liceji. Kajti avstrijski liceji so bili višja oblika srednjih šol. Gimnazije so bile dvoletne, drugače pa tudi triletne in štiriletne. Bile so v Ljubljani, Novem Mestu, Idriji, Gorici in Kopru. Kasneje gimnazij zamenjali [[kolegij]]i, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev niso uspešno delovali. Najpomembnejša pridobitev francoske dobe je bila ustanovitev centralnih šol. Leta 1810 /1811 je začela delovati v Ljubljani. Imela je pet študijskih smeri – za zdravnike, kirurge, inženirje, arhitekte, pravnike in teologe.
=== Valentin Vodnik ===
Vrstica 29:
=== Plača osnovnošolskih učiteljev ===
Nova šolska zakonodaja je dvignila socialno in izobrazbeno raven učiteljev. Osnovnošolske učitelje so plačevale dežele, in sicer zelo različno. PriNa nasSlovenskem se je najbolj godilo učiteljem na Štajerskem, najslabše pa v Istri. Od leta [[1870]] dalje so se izobraževali na štiriletnih učiteljiščih, ki so bila v Ljubljani, Celovcu, Mariboru in Kopru.
